Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Ngińa masoma ma be̱nno̱

Ngińa masoma ma be̱nno̱

“MO̱NE̱! O jai ne̱ni e?”

Ye̱ke̱i te̱ nin ńai a masoma nde o yo̱kino̱ bolane̱. Yen ebe o yo̱ki pe̱ bata soma na dia to̱ sokane̱ bwanga. Bede̱mo na byala ba masoma be diwengisan bupisane̱ bepolo, nde janda la masoma le nde diwo̱ me̱ne̱. Mbale̱ ńe nde ná, si soma to̱ kasa la masoma le ná le̱ne̱ne̱ ka si be̱ne̱ la ndolo to̱ bede̱mo ba bwam.

Nde seto̱ bato be̱se̱ nde ba be̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ la soma bane̱. Bō̱ ba si mawe̱le̱ soma bane̱ ońolana be iso̱n to̱so̱ ba si be̱ne̱ne̱ babo̱ mo̱me̱ne̱ lakisane̱. Ye pe̱ bō̱ ndutu o soma bato ba tumba dipe̱pe̱, ba muso̱no̱ m’eyobo, bede̱mo, na beboledi be diwengisan na babu to̱so̱ bato be m’bwaṅ to̱ tue, to̱ bena ba titi ńo̱ṅo̱n abu. Nde, to̱ masoma ma patape̱m pe̱ me ná ma bolea moto bwam bonde̱ne̱.

Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Nje masoma meno̱ ná ma bola e? Nje pe̱ Eyal’a Loba e mokwe̱le̱no̱ mba jombwea masoma e?’

SOMA BATO “BE̱SE̱”

Ponda ńamuloloma Petro a kasino̱ Kornelio, nu ta ńaboso oteten a basibi, o mwemba ma Kriste̱n, a kwali ná: “Loba a titi ndando.” (Bebolo 10:34) Ombusa ponda, Petro a tili ná Loba “a mapula ná be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9) Je ná di se̱le̱ je̱ne̱ ná mi myemba mi mombwea nde moto ńe o jokwe̱ mbale̱. Nde Petro ome̱le̱ pe̱ Kriste̱n ná: “Bola be̱se̱ edube, to̱ndo̱ bonasango.” (1 Pet. 2:17) E titi so̱ bwam ná di some bato be̱se̱ esibe̱ jombwea tumba, bose̱di, bede̱mo, to̱ klas’a bato beno̱ e? Nika ńe nde o lee̱le̱ babo̱ edube na ndolo.

Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ ba be o mwemba ná: “Bińo̱ kasane̱ mō̱ na nune̱, kana Kristo a kasino̱ bińo̱.” (Rom. 15:7) Paulo a kwaledi tobotobo ońola bonasango bena ba ta “lo̱ko̱mea” lao. Ngedi ininga so̱ bonasango ba be̱nno̱ ńo̱ng’a lo̱ko̱mea o nin we̱nge̱ Satan eno̱ o bata takise̱ tumba la Loba.​—Kol. 4:11; Bbī. 12:12, 17.

Byembilan be o Betiledi be malee̱ ná masoma ma si mabola buka te̱ ná bape̱pe̱ ba senge ná ba kasabe̱, ma mabola buka nika.

MBAKI, JEMBAME̱, NDOLO

Ponda e po̱ino̱ ná longe̱ la Mun’a Loba di tombabe̱le̱ o esal’a Maria, Yehova a lom ange̱l o kwalisane̱ mo̱. Na ange̱l e botea ná, “Masoma na wa, a wa nu kusi ndedi! Sango [Yehova] e na wa.” Nde Maria a ta a “mańme̱ye̱,” a si so̱ṅtane̱ ońola nje ange̱l e tano̱ e kwalisane̱ mo̱. Ange̱l ńe̱nno̱ nika, na mo̱ e kwala ná: “O si bwa bo̱ngo̱, a Maria, ebanja o kusan Loba ndedi.” Na mo̱ e tele̱ye̱ mo̱ ná mwano ma Loba mwe nde ná a be̱ ńango a Mesia. O mulopo ná a mańme̱ye̱ pe̱te̱, Maria alabe̱ nde na sengane̱ ná: “Ombwa, ne nde mūt’a Loba; e bolane̱ na mba kapond’eyal’ango̱.”​—Lukas 1:26-38.

Nik’e ta nde ange̱l edube ende̱ne̱ o be̱ mot’a mwe̱ndi ńa Yehova; nde e s’e̱n ná nika e maye̱use̱ mo̱ o kwalisane̱ mot’a benama nu titi ke̱nge̱nge̱. E botedi nde na masoma. Mo̱ je ná di busane̱ belēdi o y’eyembilan e? Jangame̱n be̱ makwasi o soma bane̱ na jembe̱ pe̱ babo̱. Na ngus’a byala buka te̱, je ná jongwane̱ bape̱pe̱ na bola pe̱ babo̱ mbaki ná babo̱ pe̱ be nde belongi ba tumba la Loba.

Paulo a timbi bia jita la bonasango ba myemba ma Asia nisadi na Europa. Maleta mao ma be̱n jita la masoma ma tobotobo. Di me̱ne̱ nika o Roma 16 bepasi. Paulo a lomedi jita la bonasango masoma. A to̱pedi ońola Febe, “ar’asu,” na mo̱ ome̱le̱ bonasango ná ba ‘kase mo̱ o Sango kana yangame̱nno̱ basangedi, bongwane̱ pe̱ mo̱ o mambo me̱se̱ mena a mapulano̱ jongwane̱ labu.’ Paulo a som Priskila na Akwila, a bata pe̱ ná, “seto̱ mbame̱ne̱ mō̱ nde na mabole̱ babo̱ masoma, nde myemba ma basibi mye̱se̱ pe̱.” A som bō̱ bena ba si biane̱ we̱nge̱​—“Eto̱nd’am Epe̱neto” nikame̱ne̱ pe̱ na “Trife̱na na Trifosa, [bito] ba mano̱nge̱ ndutu o ebol’a Sango.” E, Paulo a ta makwasi o soma bonasango na bonańango ao.​—Rom. 16:1-16.

Dutea te̱ muńe̱nge̱ ba bono̱ o bia ná bo̱ngo̱be̱le̱ na ndolo. Ye̱ke̱i te̱ nika e bati kolise̱ ndolo ba tano̱ ba be̱ne̱ne̱ Paulo na mō̱ na nune̱! Ma masoma ma ndolo membe̱ yine̱ Kriste̱n, mongwane̱ pe̱ babo̱ o tingame̱ o dube̱. Masoma ma malee̱le̱ eto̱nde̱ na musesako ma makolise̱ ndol’a bonasango na jalatane̱ la baboledi ba jemea ba Loba.

Ponda Paulo a tunge̱no̱ o saw’a Puteoli na mo̱ ala o Roma, Kriste̱n a mu mundi i ta i wa la mikondo i po̱ dongame̱ne̱ mo̱. Paulo e̱nno̱ babo̱ etum, “na mo̱ a soma Loba, na mulema mwembame̱ mo̱.” (Bebolo 28:13-15) Ponda iwo̱, je nde ná di ńamwe̱le̱ lo̱ buka te̱ to̱ pe̱pe̱ dia o soma. E, nika pe̱ ńe ná ńembe̱ moto, pondapo̱ moto mulema mu ńo̱sedino̱ to̱so̱ ńe o bwe̱ ndutu.

EKWAL’A BWAM

Mokwedi Yakobo a ta angame̱n bola malea ma ngińa. Kriste̱n iwo̱ i ta i máto̱ndo̱ wase, i timba bamusonje o mudī. (Yak. 4:4) Nde maka te̱ ne̱ni Yakobo a botedino̱ leta lao:

“Yakobo, mūt’a Loba na ńa Sango Yesu Kristo, ońola dom la matumba na maba, mena ma caman, masoma.” (Yak. 1:1) Ye̱ke̱i te̱ balangedi bao ba kasi malea mao na bo̱bise̱ la ńolo ponda ba so̱ṅtane̱no̱ tongwea na masoma mao ná babo̱ be̱se̱ be nde lambo diwo̱ oboso ba Loba. Masoma ma malee̱le̱ sibise̱ la ńolo me ná ma tindea bato epolo o kwala, to̱ e be̱ nde ekwal’a to̱ti le ngińa.

Masoma ma iwiye̱, to̱ mabe̱ nde isungu, me ná malee̱le̱ ndol’a mbale̱. Nika nde yeno̱ to̱ e be̱ nde ná moto a s’e̱n mo̱. (Mat. 22:39) Munańango mō̱ o Irland a po̱i nde o Ndabo a Janea ke̱ ndongame̱n e niya botea. A so̱lino̱ na pe̱le̱pe̱le̱, na munasango mō̱ a yo̱mbo̱, a ńamwe̱le̱ lo̱, a kwala ná: “Mo̱ne̱. Ne muńe̱nge̱ o je̱ne̱ wa.” Nu munańango a jai nde wase.

Ombusa woki to̱ ininga, a sisedi nu munasango be̱be̱ a langwea mo̱ ná ye etum a ponda eno̱ oteten a bete̱medi ba ndutu o mbo’ao. Mo̱ ná, “Na ta na linga jita y’ebiamu. Na si wusa to̱ mo̱me̱ne̱ po̱ o Ndabo a Janea. Na si mo̱nge̱le̱ pe̱ to̱ nje ye̱se̱ e kwalabe̱ o ndongame̱n bo buńa, o sumo te̱ masoma mo̱ngo̱. Mongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná na kasabe̱. Na som jita.”

Nu munasango a si ta a bia njika bwam masoma mao ma patape̱m ma boledino̱ nu munańango. Mo̱ ná, “Ponda a langwedino̱ mba ne̱ni yi ngus’a byala i tapino̱ mo̱, na ta muńe̱nge̱ jita ná na po̱ngi mi miwe̱n. Nika e sengise̱ pe̱ mbame̱ne̱ bwam.”

Salomo a tili ná: “Ese̱le̱ mbol’ango̱ e kate munja, ebanja o me̱nde̱ pe̱te̱ so̱ mo̱ ombusa ponda.” (Mul. 11:1) Di we̱ te̱ o bia mweńa ma masoma masu, sepo̱n na bonasango asu, di membe̱ bane̱ na biso̱me̱ne̱ pe̱. Ońola nika so̱ di si yaṅa to̱ buńa ngińa masoma ma be̱nno̱.