1, 2. Ońola nje jangame̱nno̱ kwalea ne̱ni wanea ba ba wese̱ lo̱ko̱mea e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

SUSI mo̱ ná: “Be̱be̱ na mbu mō̱ ombusa kwed’a mun’asu ńa mome, di dia di masenga ebabad’a sese.” Kriste̱n nipe̱pe̱ mo̱ ná ponda munj’ao a wedino̱ mpapa, a sengi “sese a titino̱ ná a tele̱ye̱”. Ye ndutu o bia ná jita ba yo̱ki senga mulemlem ma sese. Dongo dinde̱ne̱ pe̱ o mwemba ma kriste̱n ba si ta bengane̱ ná bandolo babu ba mawo̱ oboso ná Armagedo̱n e mapo̱. E be̱ ná wame̱ne̱ nde o wese̱ ńandolo to̱so̱ ná o bi mō̱ nuwese̱, we ná o to̱ndo̱ o bia, ‘ne̱ni jongwane̱ nu wese̱ o lo̱ko̱ ses’ao e?’

² Yen ebe o yo̱ki senga bō̱ ba makwala ná ponda ńe nde bwanga bonde̱ne̱ bo malo̱ke̱ sese. Mo̱ ye so̱ mbale̱ ná ponda buka te̱ ńe ná e bo̱lise̱ mulema mu ńo̱sedi e? Mukusa ma muto mō̱ mo̱ ná, “Mba ne̱n ná nje moto a mabolano̱ na pond’ao nde e mongwane̱ mo̱ o ja bwam.” E, ka ebango a ńolo, ses’a ebango a mulema e malo̱ko̱me̱ son na son ke̱ e mabongwabe̱ na ńe̱ke̱. Nje ye ná yongwane̱  tobotobo ba bena ba wese̱ o lo̱ko̱ milema mabu e?

3, 4. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a maso̱ṅtane̱ ńo̱ng’a lo̱ko̱mea ńa nuwese̱ e?

³ Esibe̱ penda, tongo a lo̱ko̱mea ni peti ńe nde Tete̱ ńa ndedi, Yehova (Langa 2 Korinto 1:3, 4.) Yehova mom m’eyembilan a ndedi a kakane̱ tumba lao ná: “Mba, mba nde na malo̱ke̱ bińo̱.”​—Yes. 51:12; Mye. 119:50, 52, 76.

⁴ Sango asu ńa ndedi mo̱me̱ne̱ a bo̱lo̱ne̱ bandolo bao, ka Abraham, Isak, Yakob, Mose, na Kiṅe̱ David. (Mis. 12:6-8; Mat. 22:31, 32; Bebolo 13:22) Eyal’a Loba e mabola biso̱ mbaki ná Yehova mo̱me̱ne̱—a be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o je̱ne̱—ni ponda a me̱nde̱no̱ pumbwe̱le̱ babo̱. (Hiob 14:14, 15) Ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱, ba be̱ne̱ pe̱ ja la bwam di peti. O̱nge̱le̱ pe̱ ná Mun’a Loba ńa ndolo—“nu a tano̱ a to̱ndo̱ tobotobo”—a wedi kwed’a konjo. (Min. 8:22, 30, NW) Byala be titi ná be tele̱ye̱ sese Yehova a sengino̱.​—Yohane 5:20; 10:17.

5, 6. Ne̱ni jeno̱ ná di kusane̱ Yehova lo̱ko̱mea e?

⁵ Di be̱n mbaki ni bam ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Di si bwa so̱ bo̱ngo̱ o tele̱ye̱ mo̱ milema masu o muka ońola ndut’asu. Njika lo̱ko̱mea nika ńeno̱ o bia ná Yehova a maso̱ṅtane̱ ndut’asu na ná a mabola pe̱ belo̱ko̱medi be̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi. Nde ne̱ni a mabolano̱ nika e?

⁶ Mbadi po̱ Loba a mongwane̱no̱ biso̱ ńe nde tongwea na “jongwane̱ la mudī-musangi” (Bebolo 9:31) Ngiń’a Loba a mabolane̱no̱ ńe nde tongo a lo̱ko̱mea ninde̱ne̱. Yesu a kakane̱ ná Sango ńe o mo̱ń e muńe̱nge̱ o “bola ba ba mapulane̱ mo̱ mudī-musangi.” (Lukas 11:13) Susi di kwaledino̱ o bebotedi mo̱ ná: “ngedi jita di ta nde di numea Yehova mabo̱ngo̱ na so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná a lo̱ke biso̱. Ponda te̱, musango ma Loba mu makombe̱ milema masu na mo̱nge̱le̱ masu na mbale̱.”​—Langa Filipi 4:6, 7.

7, 8. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yesu a me̱nde̱ wana lo̱ko̱mea e?

⁷ Nded’a Yehova e leabe̱le̱ ńai ńe ke̱nge̱nge̱ o byala na o bebolo ba mun’ao ńa ndedi, Yesu, ponda a tano̱ o wase. (Yohane 5:19) Yesu a ta a lomabe̱ o wanea “batakedi” na “bandutu” lo̱ko̱mea. (Yes. 61:1, 2; Lukas 4:17-21) Ońola nika, a ta a biane̱ ka mō̱ nu mawe̱le̱ mo̱me̱ne̱ o epol’a bane̱—nika ná ńai ni matake̱ na ba ba matake̱, na ni be̱n pe̱ ńo̱ngi o jongwane̱ babo̱.​—Bon. 2:17.

⁸ O mimbu mao m’eso̱mbe̱, esibe̱ penda Yesu a lembe̱ kwed’a belongi bao ba mbia name̱ne̱ pe̱ na beko̱lo̱ngo̱n. E me̱ne̱ne̱ biana sango ńa dibongo Yose̱f a wedi ponda a tano̱ a dia eso̱mb’a moto. * Dutea te̱ ne̱ni y’eso̱mba moto Yesu , yen ebe ke̱ e 20 ma mbu na lambo, a tano̱ angame̱n lembe̱ ses’ao, ńa ńango, na ńa bonańango.

9. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ndedi ponda Lasaro a wedino̱ e?

 ⁹ Ponda Yesu a botedino̱ ebol’ao ya dikalo, a ta a so̱ṅtane̱ bato, a bwea pe̱ babo̱ ndedi. Di no̱nge te̱ k’eyembilan ponda diko̱m lao Lasaro a wedino̱. To̱ná a tano̱ a bia ná a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ Lasaro, a bo ndutu ońola sese ńena Maria na Marta ba tano̱ ba senga. Nika e tapi mo̱, na ndedi a bono̱ e tute̱le̱ mo̱ o koma miso̱di.​—Yohane 11:33-36.

10. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki na nded’a Yesu we̱nge̱ e?

¹⁰ Ne̱ni ndedi na lo̱ko̱mea Yesu a lee̱le̱no̱ ba mongwane̱no̱ biso̱ we̱nge̱ e? Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná “Yesu Kristo e nde mulemlem, kie̱le̱ na we̱nge̱ na o bwindea.” (Bon. 13:8) Nika “mwaned’a longe̱” mo̱me̱ne̱ a bino̱ nje ye senga la sese, “e ná a we̱le̱ jongwane̱ ba bena ba makekisabe̱.” (Bebolo 3:15; Bon. 2:10, 18) Ońola nika so̱, je ná di be̱ mbaki ná Kristo a dia a maso̱ṅtane̱ ndutu na sese ya bato be̱se̱, na wanea babo̱ lo̱ko̱mea “o ponda ni te̱nge̱n.”​—Langa Bonahebe̱r 4:15, 16.

11. Njika bepasi ba Bibe̱l be malo̱ke̱ wa tobotobo e?

¹¹ Myango jombwea ebabad’a ses’a Yesu ponda Lasaro a wedino̱ me nde dongo diwo̱ la betiledi ba lo̱ko̱mea be mawe̱ o Eyal’a Loba. Esibe̱ mańaka “me̱se̱ mena ma tilabe̱ kwaṅ ma tilabe̱ nde o lee̱ biso̱ ná ońola we̱lisane̱ na lo̱ko̱mea la betiledi di be̱ne̱ dipita.” (Rom. 15:4) Wa pe̱ o wese̱ te̱, we ná o kusa lo̱ko̱mea o ben bepasi ba Bibe̱l:

• “Yehova a bakam na babe̱ne̱ milema mi ńo̱sedi, a mongwane̱ babe̱ne̱ mudī mu sibi.”​—Mye. 34:19, 20.

• “Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam.”​—Mye. 94:19.

• “Sango asu Yesu Kristo mo̱me̱ne̱ na Loba Tete̱ nu to̱ndi biso̱, nu boli pe̱ biso̱ lo̱ko̱mea la bwindea na dipita la bwam ońola ndedi, a lo̱ko̱me̱ye̱ milema mańu.”​—2 Tes. 2:16, 17. *

12. Na njika mbadi po̱ ńe mweńa jeno̱ ná di be̱ tongo a belo̱ko̱medi ońola bane̱ e?

¹² Tongo a lo̱ko̱mea nipe̱pe̱ ońola bawese̱ ńe nde mwemba ma Kriste̱n. (Langa 1 Tesalonika 5:11.) Ne̱ni weno̱ ná o lo̱ko̱ ba ba be̱n “mudī mu pungwedi” e? (Min. 17:22) We̱le̱ o mo̱nge̱le̱ ná “ponda ońola ja la pī, na ponda ońola to̱po̱” ńe. (Mul. 3:7) Mukusa ma muto mu be̱n dina ná Dalene mu boli beteledi ná: “bawese̱ ba be̱n ńo̱ngi o busise̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi babu. Ońola nika, lambo le mweńa buka me̱se̱ weno̱ ná o bola ońola nuwese̱ le nde sengane̱ mo̱ esibe̱ ke̱ mo̱ bwambo.” Junia, ńena munasango a bo ńolo, a bati ná: “To̱ná o titino̱ ná o we̱le̱ so̱ṅtane̱ ses’ao, nje ye mweńa ye nde ná o mapula o bia ne̱ni a masengano̱.”

13. Nje di sangame̱nno̱ dimbea jombwea ndutu e?

¹³ O si dimbea pe̱ so̱ ná bato be̱se̱ ba si malee̱le̱ ndut’abu ńai po̱. Ponda iwo̱ mulema ma moto mo̱me̱ne̱ nde mu bi ndut’ao na ses’ao, ye pe̱ ná e be̱ mo̱ ndutu o tele̱ye̱ besengedi bao ba teten. Eyal’a Loba e makwala ná:  “Mulema mo̱me̱ne̱ nde mu bi ndut’ao, nde to̱ o muńe̱nge̱ mao pe̱ mwe̱n a titi ná a be̱ne̱ dongo.” (Min. 14:10) To̱ e be̱ nde ná moto a tele̱ye̱ ne̱ni a masengano̱, e titi te̱ nde bu ná bane̱ ba so̱ṅtane̱ mo̱.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di kwalisane̱ bawese̱ byala ba lo̱ko̱mea e?

¹⁴ Ye mbale̱ ná ye ná e be̱ ndutu o bia nje kwalisane̱ moto ndutu e bukino̱.Nde Bibe̱l e makwala ná: “Eyem’a badibie̱ e majesane̱ bwam.” (Min. 12:18) Jita ba so̱i mo̱nge̱le̱ ma belo̱ko̱medi o kalati Quand la mort frappe un être cher. * Ponda iwo̱ jongwane̱ dinde̱ne̱ weno̱ ná o wana le nde ‘jea na ba ba meye̱.’ (Rom. 12:15) Gabi nu bo̱lo̱ne̱ mom’ao emedi ná: “Miso̱di nde mi timbi bwambo ba mulema mam. Ońola nika nde na makusano̱ lo̱ko̱mea ke̱ mako̱m mam ma meya na mba. O ni ponda na titi muso̱lo̱ki o ndut’am.”

15. Ne̱ni jeno̱ ná di wana lo̱ko̱mea yete̱na ye biso̱ ndutu o kwalisane̱ moto e? (Ombwa edinge̱le̱ “Byala be malo̱ke̱.”)

¹⁵ Ye te̱ wa ndutu o kwalisane̱ moto, we ná o lomea mo̱ lo̱ko̱mea tongwea na leta to̱so̱ mwe̱ndi o telefon to̱ o Inte̱rne̱t. We ná o tila epas’a Bibe̱l ya belo̱ko̱medi, wo̱nge̱le̱ ede̱mo ewo̱ ya bwam ya nuwedi, to̱so̱ pond’a bwam o tombise̱no̱ na mo̱. Junia mo̱ ná: “Kusa son a mwe̱ndi mu membisane̱ to̱so̱ bebeledi o tombise̱ ponda na bonasango, be mongwane̱ mba buka nje neno̱ ná na kwala. Ma mambo me̱se̱ ma mongwane̱ mba so̱ṅtane̱ ná na to̱ndo̱be̱ na ná ba mombwea mba.”

16. Njika mbadi nipe̱pe̱ ńa iwiye̱ ni mawane̱ lo̱ko̱mea e?

 ¹⁶ O si yaṅa mweńa ma mika mo̱ngo̱ ońol’abu na ke̱ we na babo̱. To̱na ne̱ni yeno̱ ná e be̱ ndutu o busise̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o ni ponda sese, beso̱so̱medi bo̱ngo̱ ba iwiye̱ ońol’ao, to̱ na miso̱di na doi la mbembe, be ná be be̱ bwanga ba ngińa ońola sese. Dalene a mo̱nge̱le̱ ná: “Ngedi iwo̱, ponda bonańango ba po̱ino̱ lo̱ko̱ mba, na baise̱ babo̱ nga be ńa bemea kane̱ na mba. O bebotedi, byala be si ta be we̱le̱ busa, nde son na son ba we̱li pase̱le̱ byala, nde o su la ponda, doi lembame̱, na babo̱ ba bīse̱ Yehova njib’a mulema mabu. Ndol’abu, dube̱ labu di bam, na ńai ba mombweano̱ mba ba moúse̱ dube̱ lam jita.”

17-19. Ońola nje lo̱ko̱mea langame̱nno̱ be̱ ponda ye̱se̱ e?

¹⁷ Ndut’a kwedi ńe diwengisan bupisane̱ moto te̱. Ońola nika so̱, be̱ be̱be̱, seto̱ bukate̱ ońola mińa ma boso ponda mako̱m na bato ba mbia beno̱ wa, nde na myo̱di mi mabupe̱, ke̱ bane̱ ba titi pe̱. “Diko̱m la mbale̱ di malee̱le̱ ndolo ponda te̱, di maso̱be̱ pe̱ o ndutu ka munasango.” (Min. 17:17) Bonasango be ná ba be̱ tongo a lo̱ko̱mea la mbale̱ ońola nupe̱pe̱ etum te̱ ses’ao e si bo̱ino̱.​—Langa 1 Tesalonika 3:7.

¹⁸ O si dimbea ná mambo̱ mō̱ me ná ma bola ná bawese̱ bo̱nge̱le̱ bandolo babu bawedi: mbu ma kwed’abu, misiki mō̱, maduta, bebolo bō̱, mumban mō̱, benumba bō̱, na midio mō̱ ma mbu. Mambo jita mukusa mu me̱nde̱no̱ botea bola mo̱me̱ne̱ mō̱ ka nged’a boso—wala o jako̱to̱ne̱ to̱ o Da la Sango —me ná ma be̱ mo̱ ndutu jita. Munasango mō̱ mo̱ ná: “Na ta nengane̱ ná jo̱nge̱le̱ lam la diba laboso di me̱nde̱ be̱ mba sese jita, di si ta pe̱ to̱ mba bu. Nde bonasango na bonańango bō̱ ba boṅsane̱ son a ndema, nde ba bele̱ pe̱ mako̱m mam ma batabata ná na si be̱ muso̱lo̱ki bo buńa.”

¹⁹ Bia so̱ ná, bawese̱ ba si mapula jongwane̱ buka te̱ o pond’a tobotobo. Junia a matele̱ye̱ ná: “Ponda iwo̱, jongwane̱ na mundenge o ponda ni titi tobotobo be ná ba be̱ mweńa jita. Di jongwane̱ di mapo̱ye̱ wa o ponda o si mengane̱no̱ mo̱ le mweńa na lo̱ko̱mea jita.” Ye mbale̱ di titi ná di sumwa ndutu ná bambam, to̱so̱ kudumane̱ eso̱diso̱di nuwedi a dīno̱, nde je ná di wana lo̱ko̱mea tongwea na bola mambo mō̱ o jongwane̱ nuwese̱. (1 Yohane 3:18) Gaby a mo̱nge̱le̱: “Na matimbise̱le̱ Yehova masoma ońola batudu ba ndolo ba mongwane̱ mba o mitaka mam me̱se̱ na makusano̱. Ba boli mba na so̱ṅtane̱ ná mā ma Yehova ma dinge̱le̱ mba.”

20. Ońola nje makaki ma Yehova meno̱ nde tongo a belo̱ko̱medi bende̱ne̱ e?

²⁰ Njika belo̱ko̱medi bia ná Yehova Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱, a me̱nde̱ bo̱le̱ ndutu ye̱se̱, nde a bola lo̱ko̱mea di si me̱nde̱ pe̱ bo̱, ponda “be̱se̱ be o so̱ngo̱ ba me̱nde̱no̱ senga doi la [Kristo] nde ba busa”! (Yohane 5:28, 29) Loba a kakane̱ ná “a me̱nde̱ mite̱le̱ kwedi po̱ko̱po̱ko̱. Sango Yehova a me̱nde̱ tuta miso̱di o miso̱ me̱se̱.” (Yes. 25:8.) O mulopo ma ‘jeya na ba ba meye̱’ baje̱ wase be̱se̱ ba me̱nde̱ nde “bwa muńe̱nge̱ na ba ba mabwe̱ muńe̱nge̱”​—Rom. 12:15.