Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Je nde ba Yehova

Je nde ba Yehova

“Bonam n’ekombo yena Yehova nde e Loba lao, tumba lena a po̱sino̱ ka sango lao!”​—MYE. 33:12.

MYENGE: 40, 50

1. Ońola nje e te̱nge̱nno̱ ná di kwale ná Yehova nde a be̱n mambo me̱se̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

YEHOVA nde a be̱n mambo me̱se̱! Mo̱ nde a be̱n “mo̱ń na mo̱ń a mo̱ń ye̱se̱ na wase na me̱se̱ me oten.” (Ndim. 10:14; Bbī. 4:11) Kana Yehova a wekino̱ bato ba benama, babo̱ be̱se̱ be nde bao. (Mye. 100:3) Nde o myango ma mbel’a moto me̱se̱, Loba a to̱ti mabo̱to̱ ma tobotobo ma bato ná ba be̱ bao o mbadi ńe tobotobo.

2. Ba nja Bibe̱l e makwaleano̱ ka babe̱ne̱be̱ na Yehova o mbad’a tobotobo e?

2 K’eyembilan, Myenge 135 mi makwalea ońola baboledi ba jemea ba Yehova ba Israel ńa kwaṅ ka “sango” lao la tiki. (Mye. 135: 4) Kalat’a Hosea pe̱ e bīse̱ ná, bato bō̱ bena ba titi bana ba Israel ba me̱nde̱ timba tumba la Yehova. (Hos. 2:24) Eding’a Hosea e londi ponda Yehova a botedino̱ o po̱so̱ basibi o janea mwemba na Kristo. (Bebolo 10:45; Rom. 9:23-26) Din “tumba la bosangi,” le nde “bona bao a ko̱mbino̱” o mbad’a betańsedi, belongi bao bo̱kisabe̱ na mudī-musangi, be po̱so̱be̱ pe̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń. (1 Pet. 2:9, 10) Ne̱ni pe̱ Yehova a malangano̱ dimuti la Kriste̱n a jemea we̱nge̱ yena i be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase e? Yehova a mabele̱ pe̱ babo̱ ná “tumba” lao na “bapo̱so̱be̱” bao.​—Yes. 65:22.

3. (a) Ba nja ba be̱n edube o be̱ne̱ mulatako na Yehova nin we̱nge̱ e? (b) Nje di malano̱ jombwea o din jokwa e?

3 O nin we̱nge̱, “dibemba disadi,” lena di be̱n dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń, na “mido̱ngi mipe̱pe̱,” mena mi be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase, nde ba longi ‘dibemba diwo̱’ lena Yehova a malangano̱ ka tumba lao. (Lukas 12:32; Yohane 10:16) Jangame̱n timbise̱le̱ Yehova masoma ma ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ońola edube di be̱nno̱ o be̱ne̱ mulatako na mo̱. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea o njika ńai na ńai a mbadi jeno̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ońola yen edub’a tobotobo.

DI BAKE̱ MALONGE̱ MASU NA YEHOVA

4. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ná a boli ná di be̱ne̱ mulatako na mo̱ e, ne̱ni pe̱ Yesu a bolino̱ mulemlem ma lambo e?

4 Di matimbise̱le̱ nde Yehova masoma tongwea na bake̱ mo̱ biso̱me̱ne̱ na mulema mwe̱se̱. Tongwea na dubise̱ la madiba, nde di malangwano̱ o mpoma ná je nde ba Yehova, na ná di masibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’ao na wonja. (Bon. 12:9) Mulemlem ma lambo nde Yesu a bolino̱ o ponda dubise̱ lao. A ta nde a langwea Yehova tongwea na di dubise̱ ná: “Muńe̱nge̱ mam mwe nde o bola jemea lo̱ngo̱, a Loba lam.” (Mye. 40:8, 9) Yesu a bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova o bola jemea lao, to̱ná a tano̱ nde a yabe̱ o tumba di ta di mábake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba.

5, 6. (a) Nje Yehova a bolino̱ o ponda dubise̱ la Yesu e? (b) Bola eyembilan e malee̱ ná Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di bake̱ mo̱ biso̱me̱ne̱, to̱ná mambo me̱se̱ ma be̱ne̱be̱no̱ nde na mo̱.

5 Nje Yehova a bolino̱ o ponda dubise̱ la Yesu e? Bibe̱l e makwala ná: “Nde niponda Yesu a dubisabe̱no̱, na mo̱ a wa o madiba dibokime̱ne̱; nde ombwa, mo̱ń i ta i telame̱, na mo̱ e̱ne̱ mudī ma Loba mu masiba ka mbenga, mu po̱ omo̱ń ao. Nde ombwa, doi di ta di wa o mo̱ń, di kwala ná: ‘Nun nde e mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱.’” (Mat. 3:16, 17) To̱ná Yesu a tano̱ nde a be̱ne̱be̱ na Sango ńe o mo̱ń, Yehova a ta muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná Mun’ao a mabola longe̱ lao na wonja o bolea mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. Yehova e pe̱ muńe̱nge̱ mulemlem ke̱ di bake̱ mo̱ biso̱me̱ne̱ o bolea mo̱, a me̱nde̱ pe̱ namse̱ biso̱.​—Mye. 149:4.

6 K’eyembilan, dutea ná moto a de̱ jita la mbonji ye mpesa o mōnda mao. Buńa bō̱ na ngo̱nded’ao e po̱lo̱ mbonji po̱, e bola mo̱ mo̱ ka jabea. Yi mbonji i si be̱ne̱be̱ nde na nu moto e? Ne̱ni eno̱ ná a bola mo̱ lambo lena di be̱ne̱be̱ na mo̱ e? Yi ńai a myuedi i si me̱nde̱ to̱ po̱ sango a muna ńe ndolo o mulopo. O diwengisan, a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o kasane̱ mun’ao ńa muto di jabea le nde eyemban a ndolo a be̱ne̱nno̱ mo̱. A me̱nde̱ we̱le̱ ni mbonji po̱ mun’ao a bolino̱ mo̱ tiki buka yine̱ ye̱se̱ ye mo̱ o mōnda. Yehova pe̱ a mabwa muńe̱nge̱ mulemlem ke̱ di bake̱ mo̱ biso̱me̱ne̱ na wonja o bolea mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱.​—Bbu. 34:14.

7. Ne̱ni Maleaki a mabonde̱no̱ ne̱ni Yehova a masengano̱ jombwea ba ba maboleye̱ mo̱ na wonja e?

7 Langa Maleaki 3:16. Yete̱na o si bedi bake̱ ńolo na dubisabe̱ pe̱, ombwea mweńa ma bola nika. Ye mbale̱ ná, we nde ńa Yehova botea na ponda deme̱ lo̱ngo̱ di no̱ngo̱be̱no̱, kapo̱ ka bane̱ bato ba benama be̱se̱. Nde, dutea te̱ njika muńe̱nge̱ Yehova a me̱nde̱no̱ bwa, yete̱na wembi mo̱ ka ńasam, o bake̱ wame̱ne̱ na mo̱, na bola pe̱ jemea lao. (Min. 23:15) Yehova pe̱ a memba ba bena ba maboleye̱ mo̱ na wonja, a matila pe̱ mina mabu o ‘kalat’ao ńa jo̱nge̱le̱.’

8, 9. Nje Yehova a mabaise̱no̱ be̱se̱ ba tilisabe̱ mina o ‘kalat’ao ńa jo̱nge̱le̱’ e?

8 Be̱ne̱ la dina lasu di tilabe̱ o ‘kalat’a jo̱nge̱le̱’ ńa Yehova ka mō̱ ńa tumba lao di madangwane̱ m’bē̱. Maleaki a kwali ná jangame̱n ‘bwa Yehova bo̱ngo̱ na dube̱ dina lao.’ Jowe̱ te̱ moto nupe̱pe̱ to̱ lambo dipe̱pe̱, Yehova a madimse̱ dina lasu o kalat’a longe̱.​—Bbu. 32:33; Mye. 69:29.

9 Ońola nika nde bake̱ lasu la ńolo di titino̱ buka te̱ kakane̱ di bolino̱ o mpoma na dubise̱. Ben beboledi be nde ba son a ponda, be mapomane̱ pe̱ tomba. Te̱me̱ye̱ lasu o mudi ma Yehova ka bō̱ bena be ba tumba lao di mabaise̱ ná, etum te̱ jeno̱ longe̱, di lee̱le̱ mo̱ sengane̱ buńa te̱.​—1 Pet. 4:1, 2.

DI PALE̱ BEPULEDI BA WASE

10. Njika ndando ni me̱ne̱ne̱ na bwē ńangame̱n be̱ oteten a ba ba maboleye̱ Yehova na ba ba si maboleye̱ mo̱ e?

10 Jokwa di se̱le̱ di kwaledi ońola myango ma Kain, Salomo, na Bonaisrael. Babo̱ be̱se̱ ba ta nde ba kwala ná ba mabolea Yehova, nde jowe̱ labu di si ta mususu. Ben byembilan be malee̱le̱ na bwē ná ba bena be ba Yehova na mbale̱, bangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi be bam o sue̱le̱ te̱me̱ la sim, na samba pe̱ to̱ nje e malingise̱ Yehova. (Rom. 12:9) Ombusa Maleaki to̱pea ońola ‘kalat’a jo̱nge̱le̱,’ Yehova a kwaledi ońola “ndando ńe oteten a nute̱m na sim na ńabobe, oteten a nu nu maboleye̱ Loba na nu nu si maboleye̱ mo̱.”​—Mal. 3:18.

11. Ońola nje bane̱ bangame̱nno̱ je̱ne̱ ná di bake̱ biso̱me̱ne̱ mususu na Yehova e?

11 Mbadi nipe̱pe̱ nin jeno̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ná a po̱si biso̱ ka tumba lao. Bońaki basu ba mudī bangame̱n o ‘jembabe̱ na be̱se̱.’ (1 Tim. 4:15; Mat. 5:16) Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ e me̱ne̱ne̱ na bane̱ ná na bake̱ mbame̱ne̱ mususu na Yehova e? Mo̱ na malangwea bane̱ ná ne Mboṅ a Yehova esibe̱ bwa iso̱n e?’ Yehova a me̱nde̱ bwa ndutu jita yete̱na ombusa mo̱ po̱so̱ biso̱ ka tumba lao, di mabwa iso̱n o langwea bane̱ ná di be̱ne̱be̱ nde na mo̱.​—Mye. 119:46; langa Marko 8:38.

Mo̱ longe̱ lo̱ngo̱ di malee̱le̱ na bwē ná we nde Mboṅ a Yehova e? (Ombwa mongo 12, 13)

12, 13. Ne̱ni bato bō̱ ba mabolano̱ ná be̱ labu la Mboṅ a Yehova di s’e̱ne̱ne̱ na bwē e?

12 Nje ye ndutu ye nde ná, bato bō̱ ba mabola ná ‘ndando ńe oteten bolea labu la Loba na si bolea la mo̱’ e s’e̱ne̱ne̱ na bwē, ońolana ba membilane̱ “mudī ma wase.” (1 Kor. 2:12.) Mu mudī nde mu matute̱le̱ bato o soke̱ babo̱me̱ne̱ o ‘bepuledi babu b’eyobo.’ (Efe. 2:3) K’eyembilan, to̱na malea me̱se̱ ma mabolabe̱ jombwea di to̱ti, bō̱ ba dia te̱ nde ba to̱ndi mbad’a bebo̱tedi na ńa po̱ngo̱ la mulopo ni titi ko̱nji. Ba mabo̱to̱ mbo̱ti i mawalame̱ne̱ babo̱ na i malee̱ belongi ba ńolo, ba wana pe̱ mo̱ nate̱na o ndongame̱n a Kriste̱n. Ba membilane̱ pe̱ mbad’a se̱nje̱ la mulopo na po̱ngo̱ la mulopo ńa mundi ma wase. (1 Tim. 2:9, 10) Niponda yi ńai a bato yeno̱ oteten a dimuti, e mabe̱ ndutu o langwa nja nu be̱ne̱be̱ na Yehova na nja ńe “diko̱m la wase.”​—Yak. 4:4.

13 O mambo mape̱pe̱ pe̱ Mboṅ a Yehova iwo̱ i si no̱ngi bedomsedi be bam ná bedangwedi babu be be̱ diwengisan na wase. Mbad’abu ńa sa ngando na beboledi babu o mandema ba titi to̱ bowan na Kriste̱n. Bō̱ ba we̱le̱ o milongwa ma bekwali o inte̱rne̱t maduta na mo̱nge̱le̱ mabu ma mabonde̱ ná ba be̱n nde mo̱nge̱le̱ m’eyobo. Yen ebe ba si ko̱kisabe̱ o mwemba ońolana ba boli bobe bonde̱ne̱, nde be ná ba be̱ mindenge ma bobe ońola ba ba madangwane̱ babo̱, bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n o tika be̱ne̱ bedangwedi ba bwam oteten a tumba la Yehova.​—Langa 1 Petro 2:11, 12.

O s’ese̱le̱ ná ba bena ba si no̱ngi bedomsedi be bam o te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova ba be̱ne̱ ngińa omo̱ń ango̱

14. Nje jangame̱nno̱ bola o tata mulatako masu na Yehova e?

14 Mambo me̱se̱ me o wase ma lulabe̱ nde o tute̱le̱ “bepuledi b’eyobo, bepuledi ba miso̱, na kumb’a longe̱.” (1 Yohane 2:16) Nde, kana jeno̱ nde ba Yehova, a mome̱le̱ biso̱ ná di “to̱be dibangi la Loba na bepuledi ba nin wase, nde di dangwane̱ ye̱ne̱, te̱me̱ la sim na dube̱ la Loba o nin wase.” (Tito 2:12) Beto̱pedi basu, na ko̱lo̱ngo̱ne̱ lasu jombwea da, belam, bebo̱tedi, po̱ngo̱ lasu la mulopo, n’ebolo​—me̱se̱ di mabolano̱​—mangame̱n o langwea bane̱ ná di bake̱ biso̱me̱ne̱ mususu na Yehova.​—Langa 1 Korinto 10:31, 32.

DI “TO̱NDO̱NE̱ NDOLO NINDE̱NE̱”

15. Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ bonasango asu muyao na ndolo e?

15 Di malee̱le̱ ná di we̱le̱ mulatako masu na Yehova tiki tongwea na mbadi di madangwano̱ o mbasanedi ma bonasango na bonańango asu. Babo̱ pe̱ be nde ba Yehova. Di boli te̱ ná jo̱nge̱le̱ nika ponda ye̱se̱, di me̱nde̱ lee̱le̱ bonasango na bonańango asu muyao na ndolo ponda ye̱se̱. (1 Tes. 5:15) Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.”​—Yohane 13:35.

16. Njik’eyembilan a Mbend’a Mose e malee̱ ndolo Yehova a to̱ndino̱ tumba lao e?

16 Eyembilan ewo̱ ya Mbend’a Mose ye ná yongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni dangwa o mbasanedi ma bane̱ o mwemba. Belongisan ba tempe̱l a Yehova be ta be tindabe̱, to̱ we̱le̱be̱ o mbasan, ońola jowe̱ la bosangi buka te̱. Mbend’a Mose e ta e langwa ná se̱ṅse̱ṅ ne̱ni bongwa be belongisan, mukwe̱me̱ ni mbenda pe̱ a ta angame̱n bwabe̱. (Mis. 1:50, 51) Yete̱na Yehova a ta ombwea tobotobo ná a tate belongisan be si be̱n longe̱ be ta be bolane̱ o jowe̱ lao, ngedi ininga na baboledi bao ba jemea ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na mo̱, bena a po̱sino̱ ka tumba lao e! A me̱nde̱ pe̱ tata babo̱ mulemlem. Yehova a kwali ngedi po̱ ke̱ e o kwalisane̱ tumba lao ná: “To̱ nja nu tapi bińo̱, a tapi nde mutonga mam ma diso̱.”​—Sak. 2:8.

17. Yehova a ‘malambe̱ toi, na senga pe̱’ nje e?

17 Maleaki a kwali ná Yehova a ‘malambe̱ toi, na senga pe̱’ ke̱ tumba lao di makwalisane̱ mō̱ na nune̱. (Mal. 3:16) Na mbale̱, Yehova a “bi bona bao.” (2 Tim. 2:19) A bi lambo te̱ di mabolano̱ na kwala pe̱. (Bon. 4:13) Yehova a ‘malambe̱ toi na senga pe̱’ ke̱ di si malee̱le̱ bonasango asu muyao. Je ná di be̱ mbaki ná, Yehova a me̱ne̱ pe̱ ke̱ di makasane̱ mō̱ na nune̱, di malee̱le̱ sanga la mulema, di malakise̱, na lee̱le̱ pe̱ mō̱ na nune̱ muyao.​—Bon. 13:16; 1 Pet. 4:8, 9.

“YEHOVA A SI MACOMA TUMBA LAO”

18. Ne̱ni jeno̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ná a po̱si biso̱ o be̱ tumba lao e?

18 Ńo̱ng’asu ńe nde ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ońol’edube a bolino̱ biso̱ o be̱ tumba lao. Ye dibie̱ o bake̱ biso̱me̱ne̱ mususu na mo̱, o lee̱le̱ ná di memba ná je nde bona bao. To̱ná jeno̱ “oteten a ńo̱ṅo̱n a mpenga na ni tabilan,” di mapula ná bato be̱ne̱ ná je “ka ni si be̱n misan na ni si be̱n njo̱m,” na ná oteten a ni ńo̱ṅo̱n nde di “mapańano̱ ka mwe̱ne̱n o mundi ma wase.” (Fil. 2:15) Di no̱ngi so̱ bedomsedi be bam o samba nje ye̱se̱ Yehova a singe̱no̱. (Yak. 4:7) Di to̱ndi bonasango asu, di mabola pe̱ babo̱ edube, ebanja di memba ná babo̱ pe̱ be nde ba Yehova.​—Rom. 12:10.

19. Njika bowe̱n Yehova a mabolano̱ ba bena be bao e?

19 Bibe̱l e makakane̱ ná: “Yehova a si macoma tumba lao.” (Mye. 94:14) Din dikaki la mbaki, di bam kana diyo, to̱ e be̱ njika ndutu ńena ni ko̱ye̱ biso̱. To̱ lambo di titi ná jeka biso̱ na ndol’a Yehova, to̱ mo̱me̱ne̱ kwedi. (Rom. 8:38, 39) “Je te̱ longe̱, ke̱ je nde longe̱ o Sango [Yehova]; di mawo̱ pe̱ te̱, ke̱ di mawo̱ nde o Sango [Yehova]. Ońola nika, to̱ di be̱ so̱ nde longe̱, to̱ di wo̱ nde, ke̱ je nde ba Sango [Yehova].” (Rom. 14:8) Je nde o jenge̱le̱ buńa Yehova a me̱nde̱no̱ timbise̱ o longe̱ mako̱m mao ma jemea mena ma wedi. (Mat. 22:32) To̱ e be̱ nde tatan, di be̱n minam jita di mabwane̱no̱ muńe̱nge̱. Ka nje te̱ Bibe̱l e makwalano̱, “bonam n’ekombo yena Yehova nde e Loba lao, tumba lena a po̱sino̱ ka sango lao!”​—Mye. 33:12.