Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Na nja o mapulano̱ biane̱ e?

Na nja o mapulano̱ biane̱ e?

“Loba a titi nusite̱m na sim, o dimbea ebol’ańu na ndol’ańu ńena lo lee̱le̱no̱ ońola dina lao.”​—BON. 6:10.

MYENGE: 39, 30

1. Njika ńo̱ngi biso̱ be̱se̱ di yabane̱no̱ e, nje nika e mapulano̱ pe̱ kwala e?

NE̱NI o masengano̱ ke̱ moto o bino̱, o mabolano̱ pe̱ edube a dimbedi dina lo̱ngo̱ e, to̱ buka nika, a si memba pe̱ to̱ wa e? Nika ńe ná e bo̱bise̱ wa mulema. Ońola nje e? Ońolana mō̱ ńasu te̱ a yabane̱ ńo̱ng’a biabe̱ na bane̱. Ni mbad’a biane̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi e titi buka te̱ ná bane̱ ba bie biso̱; nde di mapula pe̱ ná ba bie njika ńai a moto jeno̱, na njika mambo di bolino̱.​—Mis. 11:16; Hiob 31:6.

2, 3. Ne̱ni ńo̱ng’asu ńa pula biane̱ ńeno̱ ná e yuabe̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

2 Nde, mulemlem ka yine̱ ńo̱ngi di yabane̱no̱, k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱ ńe ná e yua ńo̱ng’asu ńa biabe̱ na bane̱. Ńe ná e bola ná di be̱ne̱ ńo̱ngi o biane̱ o mbadi ni si te̱nge̱n. Was’a Satan e matute̱le̱ biso̱ o wasa dina na pula be̱ mweńa, o mulopo ma bola Yehova Loba, Sango asu ńe o mo̱ń, edube na jowe̱ bangame̱n mo̱.​—Bbī. 4:11.

3 O mińa ma Yesu, badiedi b’ebasi bō̱ ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ngi o biane̱ o mbadi ni si te̱nge̱n. Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná: “Langame̱ye̱ ońola babiedi ba kalat’a Loba, bena ba to̱ndi dangwane̱ mbo̱t’a myaba, ba to̱ndo̱ pe̱ masoma o m’boko ma mundi na bepolo baboso o mandabo ma ndongame̱n na bejedi baboso o ndema.” Na mo̱ a bata ná: “Ba me̱nde̱ kusa mbako a ngińa.” (Lukas 20:46, 47) O diwengisan na babo̱, Yesu a sesi mutued’a mukusa ma muto nu we̱le̱ son a jabea lena to̱ moto a s’e̱nno̱ mweńa. (Lukas 21:1-4) O ka mbale̱, mbad’a je̱ne̱ ńa Yesu e ta diwengisan na ńa bane̱. Din jokwa di mala jongwane̱ biso̱ o bia mbad’a biane̱ ńa bwam, ńena Yehova a do̱lisanno̱.

MBAD’A BIANE̱ NI BUKI YE̱SE̱

4. Njika mbad’a biane̱ ni buki ye̱se̱ e, na ońola nje e?

4 Njika mbad’a biane̱ ni buki ye̱se̱ ńangame̱n ná di po̱nge miwe̱n ońol’ao e? E titi mbad’a biane̱ bato ba mawasano̱ o besukulu bende̱ne̱, o bepolo ba bebolo, o ńunga, to̱ wasa dina o musiki, bo̱l, sinima na nika. O diwengisan, ye nde nin mbad’a biane̱ Paulo a tele̱ye̱no̱ biso̱ na ben byala ná: “Nde tatan kana lo bino̱ Loba, to̱ bwambwam kana lo biabe̱no̱ na Loba, ne̱ni lo matimbano̱ pe̱ o be belēdi babosoboso ba m’bo̱ngu na be tū, bena lo mapulano̱ pe̱te̱ bolea e?” (Gal. 4:9) A se̱ edube ende̱ne̱ e! Je ná di ‘biabe̱ na Loba,’ Mwanedi Ńasam ńa misipo! A mapula be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na biso̱. Ka nje te̱ ńadibie̱ mō̱ ńa nin wase a kwalino̱, “a mombwea biso̱ tobotobo.” Yehova embi te̱ biso̱ ka mako̱m mao, longe̱ lasu di mabe̱ne̱ janda.​—Mul. 12:13, 14. *

5. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná di biabe̱ na Loba e?

5 Mose a kusi bo bonam, nika ná a ta a biabe̱ na Yehova. Ponda a so̱so̱me̱ye̱no̱ mo̱ ná a mapula bata bia mangea mao, Yehova alabe̱ mo̱ ná: “Na mabola kaponda beso̱so̱medi bo̱ngo̱, ebanja o kusi ndedi oboso bam, na bi pe̱ wa na dina.” (Bbu. 33:12-17) Biso̱ pe̱ je ná di kusa minam minde̱ne̱ yete̱na Yehova a bi pat’a moto jeno̱. Nde nje so̱ jangame̱nno̱ bola ná di biabe̱ na Yehova e? Jangame̱n to̱ndo̱ mo̱ na bake̱ pe̱ mo̱ longe̱ lasu.​—Langa 1 Korinto 8:3.

6, 7. Nje ye ná e bola ná di bo̱lo̱ne̱ mulatako masu na Yehova e?

6 Nde jangame̱n we̱ ná di kombe̱ mulatako masu ma tiki na Tet’asu ńe o mo̱ń. Mulemlem ka Kriste̱n a Galatia yena Paulo a tiledino̱, biso̱ pe̱ di s’angame̱n timba bakom ba “belēdi babosoboso ba m’bo̱ngu na be tū” ba nin wase, to̱ pula musesako ma nin wase. (Gal. 4:9) Bonasango ba ebwea mbu ya boso bena Paulo a tiledino̱ ba ńaki o dime̱ne̱ ba timbino̱ biabe̱ na Loba. Nde Paulo a kwali ná ba bonasango me̱ne̱ ba botedi pe̱ o ‘timba’ o mambo m’ewolo. Paulo a ta so̱ nde a pula kwala ná: “Ombusa bińo̱ wa etum, ońola nje lo matimbano̱ pe̱ o mambo m’elemā na m’ewolo lo dīno̱ ombusa e?”

7 Mo̱ biso̱ pe̱ je ná di so̱be̱ o nin ńai a bete̱medi we̱nge̱ e? E, je ná. Mulemlem kana Paulo, ponda di botedino̱ bia Yehova, pondapo̱ jese̱le̱ edube na dina o was’a Satan. (Langa Filipi 3:7, 8.) Yen ebe di bangi bupe̱ besukulu bende̱ne̱, epolo ende̱ne̱ o wum’ebolo, to̱so̱ mwano ma be̱ m’bwaṅ. Bia lasu la musiki to̱so̱ la tuna la ńolo yen ebe di wusa lenea biso̱ dina to̱ m’bwaṅ, nde di bangi ma mambo me̱se̱. (Bon. 11:24-27) Njik’elemā so̱ e me̱nde̱no̱ be̱ biso̱ tatan ná je̱ne̱ bedomsedi di no̱ngino̱ ka “misima di bo̱lo̱ne̱no̱” e! Ni ńai a jo̱nge̱le̱ le ná di tute̱le̱ biso̱ o wasa ma mambo mena di se̱le̱no̱ langa ka mambo ma ‘m’bo̱ngu na ma tū’ ma nin wase. *

OUSE̱ BEDOMSEDI BO̱NGO̱

8. Nje e me̱nde̱ jouse̱ bedomsedi basu o wasa biabe̱ na Yehova e?

8 Ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ bedomsedi basu di no̱ngino̱ o wasa biabe̱ na Yehova, nde seto̱ na mundi ma wase e? Ná di we̱le̱ bola nika, jangame̱n jo̱nge̱le̱ mambo maba ma mweńa. Laboso, ba bena ba maboleye̱ Yehova na jemea ba biabe̱ na mo̱ ponda ye̱se̱. (Langa Bonahebe̱r 6:10; 11:6) A mabwane̱ muboled’ao te̱ muńe̱nge̱, nika ńe nde mo̱ ka ni “si te̱m na sim” ná a si bia ba bena be mo̱ jemea. Yehova “a bi bona bao” o ponda ye̱se̱. (2 Tim. 2:19) A “bi nge’a bate̱m na sim” a bi pe̱ ne̱ni sunga babo̱ o makekisan.​—Mye. 1:6; 2 Pet. 2:9.

9. Bola byembilan ba ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a bi tumba lao.

9 Ponda iwo̱, Yehova a lee̱le̱ o mbad’a betańsedi ná a bi tumba lao, nika ná a do̱lisane̱ mo̱. (2 Myan. 20:20, 29) K’eyembilan, o̱nge̱le̱ mbadi Yehova a sungino̱ tumba lao o Munja-mu-mole̱ ke̱ mulo̱ṅ ma bila ma ngińa ma Farao mwe o bupe̱ mo̱. (Bbu. 14:21-30; Mye. 106:9-11) Nika e ta betańsedi kańena baje̱ o di su la wase ba bengi langwa mi myango 40 ma mbu. (Yos. 2:9-11) Jo̱nge̱le̱ la ni mbadi Yehova a lee̱le̱no̱ ndol’ao na ngiń’ao ońola tumba lao di membe̱ biso̱ bena je o jenge̱le̱ bwemba ba Gog ńa Magog bo bīsabe̱ etum a ponda we̱nge̱! (Hes. 38:8-12) Ni ponda e po̱i te̱, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ jita ná di wasi o biabe̱ na Loba lasu, nde seto̱ na wase!

10. Njika lambo dipe̱pe̱ jangame̱nno̱ ne̱nge̱ o mo̱nge̱le̱ e?

10 Jangame̱n pe̱ jo̱nge̱le̱ lambo dipe̱pe̱ la mweńa di londe̱ maba, le nde ná: Yehova e ná a lee̱le̱ ńa a bi biso̱ o mbadi di si mengane̱no̱ mo̱. Ba bena ba mabole̱ bwam, buka te̱ ná be̱ne̱ne̱ na bato ba benama ba si me̱nde̱ kusane̱ Yehova musawedi to̱ mō̱. Ońola nje e? Ebanja ba makusa musawedi mabu niponda ba mabiabe̱no̱ na bato, nika ná ba makusane̱no̱ babo̱ musesako. (Langa Mateo 6:1-5.) Nde Yesu a kwali ná Sango ao “a me̱ne̱ o diwuta” ba bena ba si masesabe̱ na bato ońola bwam ba boledino̱ bape̱pe̱. A me̱ne̱ beboledi babu, a sawea pe̱ moto te̱ bupisane̱ beboledi bao. Nde ponda iwo̱ Yehova a masawea biso̱ o mbadi di si mengane̱no̱ mo̱. Jombweye byembilan bō̱.

ESO̱MB’A MUTO E SIBISE̱ ŃOLO E KUSI EDUB’A TOBOTOBO E SI TANO̱ YENGE̱LE̱

11. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a bi y’eso̱mb’a muto Maria e?

11 Ponda e po̱ino̱ ná Mun’a Loba a yabe̱ ka moto, Yehova a po̱si Maria, ngo̱ndedi ni ta ni sibise̱ ńolo, o be̱ ńango a nu mun’a tobotobo. Maria a ta nde a ja o eye̱me̱k’a mundi ma Nasaret, etum na Yerusalem na tempe̱l ao ńa mpesa. (Langa Lukas 1:26-33.) Ońola nje Maria a tano̱ a po̱so̱be̱ ońola y’edube e? Ange̱l Gabriel e ta e langwea mo̱ ná a “kusan Loba ndedi [to̱so̱, edube].” Maria a lee̱le̱ ná a ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova ponda a kwalisanno̱ elong’ao ya mbia Elisabet. (Lukas 1:46-55) E, Yehova a ta ombwa Maria, na mo̱ a bola mo̱ edube a si tano̱ enge̱le̱ ońola jemea lao.

12, 13. O njika mbadi Yehova embino̱ Yesu ponda a yabe̱no̱, na o ponda Maria alane̱no̱ mo̱ o tempe̱l 40 ma mińa ombusa ponda e?

12 Ponda Maria a yaino̱ Yesu, Yehova a si bīse̱ mudiedi nunde̱ne̱ to̱ mō̱ ńa Yerusalem na ńa Betlehem nje e bolane̱, o pula bola babo̱ edube. Ange̱l i busedi nde batate̱ byembe ba milema mi sibi, bena ba ta ba tata dibemba labu o eboko, o eyidi etum na Betlehem. (Lukas 2:8-14) Ban batate̱ mabemba ba pe̱pe̱le̱ mu mwe̱nge̱ ma muna. (Lukas 2:15-17) A se̱ mańaka Maria na Yose̱f ba tano̱ o je̱ne̱ ná Yesu embabe̱, nika ná a bolabe̱ edube o ni mbadi! Di me̱ne̱ so̱ ne̱ni mbadi Yehova a mabolano̱ mambo ńeno̱ diwengisan na ńa Diabolo. Nde ponda Satan a lomno̱ babiedi ba ngengeti o wala jombwa Yesu na bayedi bao, myango ma yabe̱ la Yesu mi souse̱ Yerusalem ńe̱se̱. (Mat. 2:3) Din biane̱ la yabe̱ la Yesu na bato be̱se̱ di wan nde dibumbe la jita la bana basadi.​—Mat. 2:16.

13 Mwane̱i ma mińa ombusa yabe̱ la Yesu, Maria a ta angame̱n bola Yehova jabea o tempe̱l o Yerusalem, etum a 9 km jasumwe̱ o Betlehem. (Lukas 2:22-24) Niponda Maria na Yose̱f na Yesu ba tano̱ bala o lo̱ndo̱, yen ebe Maria a baise̱ na mo̱me̱ne̱ nga mun’ao a me̱nde̱ bolabe̱ edube ewo̱ te̱nge̱. Mo̱ prisi ba me̱nde̱no̱ bomane̱ o tempe̱l e me̱nde̱ bola lambo la tobotobo o lee̱le̱ ná e memba epolo Yesu a me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱ e? Yesu a kusi edube, nde seto̱ o mbadi Maria a tano̱ enge̱le̱. O diwengisan, Yehova a bolane̱ Simeon, moto ‘nu ta nu te̱me̱ na sim’ na ‘nu ta nu bwa Loba bo̱ngo̱,’ name̱ne̱ pe̱ na mudun a mukusa ma 84 ma mbu, Anna, nu ta nde muto̱ped’a mudī o jemba ná nu muna nde a me̱nde̱ be̱ Mesia ńa dikaki to̱so̱ Kristo.​—Lukas 2:25-38.

14. Njika minam Maria a kusane̱no̱ Yehova e?

14 Nde Maria pe̱ so̱ e? Mo̱ Yehova a bengi lee̱le̱ ná a bi mo̱ ońolana a ta jemea o bongwa Mun’a Loba na kokise̱ pe̱ mo̱ e? E, a boli nika. Loba a boli ná bebolo bao na byala bao be tilabe̱ o Bibe̱l. E me̱ne̱ne̱ biana bete̱medi ba Maria be si ta be bola mo̱ epolo ná a die̱le̱ Yesu o malo̱ndo̱ mao m’ebol’ao ya dikalo e jai mbu milalo n’epasi. Yen ebe kana a tano̱ mukusa, Maria a ta mińakisan o ja o Nasaret. Nde to̱na a subino̱ mambo ma ndo̱n, a we̱li be̱ na Yesu o ponda kwed’ao. (Yohane 19:26) Ombusa ponda, Maria a ta o Yerusalem mwemba na bokwedi ba Yesu o mińa mi se̱le̱ na Buńa ba Mwatanu, ponda Loba a komno̱ mudī-musangi. (Bebolo 1:13, 14) O̱kisabe̱ mwemba na bane̱ ba ta bukea. Ye so̱ te̱ ná o̱kisabe̱, ke̱ nika ná a kusi epolo o be̱ o mo̱ń mwemba na Yesu o bwindea. A se̱ bowe̱n ba bwam a kusino̱ ońol’ebol’ao ya jemea e!

YEHOVA A LEE̱LE̱ NÁ A DO̱LISAN MUN’AO

15. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a do̱lisane̱ Mun’ao ponda a tano̱ o wase e?

15 Yesu a si ta a pula edub’a badiedi b’ebasi na ba politik ba mińa mao. Nde a kusi jembame̱ ponda Yehova a to̱pino̱ ngedi ilalo la mo̱ń ná a bi mo̱, nika ná a do̱lisan mo̱. Dibokime̱ne̱ ombusa dubise̱ lao o Mo̱pi ma Yordan, Yehova a kwali ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱.” (Mat. 3:17) O sumo te̱ Yesu, e me̱ne̱ne̱ biana Yohane mudubisedi mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e moto nupe̱pe̱ nu sengi be byala. Denge̱, mbu mō̱ oboso ná Yesu a mabwabe̱, bokwedi bao balalo ba sengi Yehova a makwala jombwea Yesu ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱; bińo̱ sengane̱ mo̱!” (Mat. 17:5) O sukan, mińa to̱ mininga oboso ná a mawo̱, Yehova a kwalisane̱ pe̱te̱ Mun’ao la mo̱ń.​—Yohane 12:28.

Nje o mokwano̱ o mbadi Yehova a bolino̱ Mun’ao edube e? (Ombwa mongo 15-17)

16, 17. Ne̱ni Yehova ase̱no̱ Yesu o mbadi a si tano̱ enge̱le̱ e?

16 To̱ná Yesu a tano̱ a bia ná a me̱nde̱ bwabe̱ kwed’a iso̱n, na numabe̱ njo̱m a lobango ná a to̱pi dibena, a kane̱ nde ná jemea la Yehova nde di bolane̱ nde seto̱ lao. (Mat. 26:39, 42) “A ta a we̱lisane̱ ebongo a konjo, a si dube̱ iso̱n,” a si wasi ná a biane̱ na wase, nde buka te̱ na Sango. (Bon. 12:2, NW) Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a do̱lisan mo̱ e?

17 Niponda a tano̱ o wase, Yesu a pase̱le̱ ńo̱ng’ao ńa be̱ne̱ pe̱te̱ edube a se̱le̱no̱ be̱ne̱ ke̱ e o mo̱ń na Sango. (Yohane 17:5) To̱ lambo di si malee̱ ná Yesu a ta a pite̱ o kusa buka nika. A si ta enge̱le̱ ná Sango a “bate jase̱” mo̱ ke̱ ā o mo̱ń. Nde nje Yehova a bolino̱ e? A boli Yesu edube o mbadi a si tano̱ enge̱le̱, a pumbwe̱le̱ mo̱, “ase̱ mo̱ ka ni peti,” a bola pe̱ mo̱ lambo moto to̱ mō̱ a si tano̱ a mákusa nate̱na owa, le nde longe̱ la mudī di si mańame̱! * (Fil. 2:9; 1 Tim. 6:16) A se̱ mbad’a bwam ńa jemba ebol’a Yesu ya jemea e!

18. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si wasa biane̱ na nin wase e?

18 Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si wasa ná di biane̱ na nin wase e? Ne̱nge̱ o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a bi baboledi bao ba jemea ponda ye̱se̱, a mabola pe̱ babo̱ bowe̱n, o mbadi ba si menge̱le̱no̱. Nja nu bi njika minam di si menge̱le̱no̱ di me̱nde̱no̱ kusa o kie̱le̱ ni maye̱ e? Nde tatan, niponda jeno̱ o lembe̱ mitakisan na makekisan ma nin was’a bobe, di si dimbea to̱ buńa ná nin wase, name̱ne̱ pe̱ na to̱ njik’edube ńeno̱ ná e bola biso̱, ba matomba. (1 Yohane 2:17) Sango asu ńandolo Yehova, ńe o mo̱ń, ‘a titi nusite̱m na sim, o dimbea ebol’asu na ndol’asu ńena di lee̱le̱no̱ ońola dina lao.’ (Bon. 6:10) Na mbale̱, a me̱nde̱ bola biso̱ bowe̱n, pondapo̱ o mbadi di titino̱ to̱ ná di bolane̱ jo̱nge̱le̱ tatan!

^ par. 4 Yehova a malee̱ ná di biabe̱ na mo̱ ke̱ a mabola biso̱ edube, minam, a masunga biso̱, to̱ bola biso̱ bowe̱n, na langa pe̱ biso̱ ka mako̱m mao.

^ par. 7 O betukwedi ba Bibe̱l ipe̱pe̱ yen eyal’a “m’bo̱ngu” e tukwabe̱ ná “ewolo,” “nje e kwedi,” na “tue.”

^ par. 17 A si ta enge̱le̱ bon bowe̱n, ebanja Betiledi ba Bonahebe̱r be si makwalea jombwea ka ni si mańame̱, to̱ ni si mawo̱.