1, 2. (a) Ne̱ni mawengisan di s’enge̱le̱no̱ meno̱ ná ma takise̱ longe̱ lasu e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Bupisane̱ Myenge 131, njik’ebe̱yedi ye ná yongwane̱ biso̱ o benga kombe̱ musango ma teten e?

PONDA Lloyd na Alexandra bokono̱ ná ba timbisabe̱ o mōnda, ba bo ndutu jita. Ba boledi o Bete̱l buka 25 ma mbu. Lloyd mo̱ ná: “Na ta nde no̱nge̱le̱ ná longe̱ lam le̱se̱ le nde o ebol’am o Bete̱l. Na ta na so̱ṅtane̱ njo̱m a ma mawengisan, nde ombusa woki na myo̱di mi bupe̱, ne̱n nde biana na comabe̱. Ponda iwo̱ na ta bwam, yine̱ pe̱ mulema mu bo̱bo̱ mba.“

² Longe̱ lasu di tuko te̱ o mbadi di si tano̱ jenge̱le̱, mawengisan jangame̱nno̱ lembe̱ me ná ma wanea biso̱ mutaka na ndutu. (Min. 12:25) Ye ná mo̱me̱ne̱ e be̱ biso̱ ndutu o jemea ma mawengisan. O yinka bete̱medi, ne̱ni jeno̱ ná di lo̱ko̱ mudī masu na jese̱ mo̱ na pī e? (Langa Myenge 131:1-3.) Jombweye ne̱ni bato bō̱ Bibe̱l e mato̱peano̱ na baboledi ba Yehova ba nin pond’asu ba po̱ngino̱ miwe̱n o benga kombe̱ musango ma teten to̱na mawengisan.

3. O njika bete̱medi Yose̱f a tano̱ e?

³ Yose̱f a ta nde a be̱ne̱ 17 la mbu ponda ko̱di e tute̱le̱no̱ bonasango o jandise̱ mo̱ ka mukom. Oboso ná a mandisabe̱, mo̱ nde a ta a to̱ndo̱be̱ na sango buka bane̱ bana. (Bbot. 37:2-4, 23-28) Yose̱f a lembe̱ longe̱ la mukom na beboa o Egipto lambo ka 13 la mbu, etum na sango, Yakob, a tano̱ a to̱ndo̱. Nje yongwane̱ Yose̱f ná a si bo̱lo̱ne̱ dipita to̱ be̱ njongi e?

4. (a) Niponda a tano̱ o beboa, o nje Yose̱f a tano̱ a soke̱ mo̱nge̱le̱ mao e? (b) Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ mika ma Yose̱f e?

⁴ Niponda a tano̱ a taka o beboa, Yose̱f a ta nde a soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o jongwane̱ lena Yehova a tano̱ a wanea mo̱. (Bbot. 39:21; Mye. 105:17-19) Ndo̱t’a bedinge̱ Yose̱f a tano̱ a nanga ke̱ a dia mūtu pe̱ i ta i bola mo̱ mbaki ná Yehova a do̱lisan mo̱. (Bbot. 37:5-11) A ta a tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka, ngedi jita, a langwea mo̱ mutaka mao. (Mye. 145:18) Yehova alabe̱ mika ma Yose̱f, a bola mo̱ mbaki ná a me̱nde̱ be̱ “na mo̱” o ndut’ao ye̱se̱.​—Bebolo 7:9, 10. *

5. Ne̱ni “musango ma Loba” mu membe̱no̱ biso̱ o walane̱ mambo ma mudī oboso e?

⁵ To̱ di be̱ nde oteten a bete̱medi ba ndutu, je ná di be̱ne̱ “musango ma Loba” mwena mu makombe̱ mo̱nge̱le̱ masu. (Langa Filipi 4:6, 7.) Mitaka ma jita mi ńo̱si te̱ biso̱, nde di kane̱ Yehova, musango ma Loba mwe ná mwembe̱ biso̱ ná di si bo̱bo̱, di benge walane̱ mambo ma mudī oboso. Jombweye byembilan bō̱ ba baboledi ba Yehova ba nin pond’asu.

6, 7. Ne̱ni langwea la Loba mutaka masu ná te̱ite̱i o muka di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ pe̱te̱ musango ma teten e? Bola eyembilan.

⁶ Ponda ba bīse̱no̱ Ryan na Julieta ná bembe̱ ebol’abu ya paonia ńa tobotobo ń’epas’a ponda, mulema mu bo̱bi babo̱. Ryan mo̱ ná: “Di langwedi nde Yehova nika dibokime̱ne̱ o muka. Di ta di bia ná e ta e pula ná di lee̱le̱ Yehova lakisane̱ o ni pond’a tobotobo. Jita la ba bena ba ta na biso̱ o mwemba ba ta nde bapeńa, di kane̱ so̱ ná Yehova ongwane̱ biso̱ ná di be̱ babo̱ byembilan ba dube̱ ba bwam.”

⁷ Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ muka mabu e? Ryan mo̱ ná: “Dibokime̱ne̱ ombusa biso̱ kane̱, mo̱nge̱le̱ ma bobe na mutaka di tano̱ di be̱ne̱ ba ńo̱ngi. Musango ma Loba mu ta mu kombe̱ milema na mo̱nge̱le̱ masu. Di so̱ṅtane̱ ná Yehova e ná a benga bolane̱ biso̱ yete̱na di bengi be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam.”

8-10. (a) Ne̱ni mudī ma Loba mu mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mutaka e? (b) Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ ke̱ di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o bolea mo̱ e?

⁸ O sumo te̱ ná mudī ma Loba mu malo̱ko̱ biso̱, mwe pe̱ ná mu die̱le̱ biso̱ o so̱ bepasi ba Bibe̱l be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga we̱le̱ mambo ma mudī oboso. (Langa Yohane 14:26, 27.) Di kwaleye ońola munasango mō̱ na munj’ao, Filip na Maria, bena ba boledi o Bete̱l lambo ka 25 ma mbu. O pambo a ponda ńa myo̱di mine̱i, ombusa babo̱ busa o Bete̱l, nde babo̱ babane̱ ba bo̱lo̱ne̱no̱ bańango babu, Filip a bo̱lo̱ne̱ pe̱te̱ elong’ao ya mbia epe̱pe̱, ba botea pe̱ bongwa sango a Maria mulopo mu pambilanno̱.

⁹ Filip mo̱ ná: “No̱nge̱le̱ nde ná ne o lembe̱ be bete̱medi, nde e ta e pula mba  lambo. Na mba na so̱ Kolose 1:11 o Njongo a Betatedi ńa jokwa. Ye mbale̱ ná na ta titimbe̱, nde seto̱ o mususu mwe̱se̱. E ta e pula ná na be̱ ‘titimbe̱ na we̱lisane̱ [na muńe̱nge̱].’ Y’epas’a Bibe̱l yongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná muńe̱nge̱ mam mu si se̱medi o bete̱medi bam nde o ngińa mudī ma Loba mu be̱nno̱ o longe̱ lam.”

¹⁰ Kana Filip na Maria ba bengino̱ we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o bolea Yehova, a namse̱ babo̱ o mbadi jita. Ponda to̱ ininga ombusa babo̱ busa o Bete̱l, babo̱ babane̱ ba ta ba be̱ne̱ bokwe̱ Bibe̱l bena ba ta ba ńaka o mbad’a bwam, bena ba ta ba pula jokwa buka ngedi po̱ woki. Maria mo̱ ná: “Babo̱ nde ba ta muńe̱nge̱ masu, Yehova a ta pe̱ nde a langwea biso̱ tongwea na nika ná mambo ma mala be̱ bwam.”

11, 12. (a) Ne̱ni Yose̱f a bolino̱ Yehova lambo a manamse̱no̱ e? (b) Ne̱ni Yose̱f a namsabe̱no̱ ońola titimb’ao e?

¹¹ Diwengisan l’epańpań di kweledi te̱ biso̱, je ná di soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o mitakisan masu, jeka biso̱me̱ne̱ o po̱ngo̱ miwe̱n. Nika nde e wusa po̱ye̱ Yose̱f. Nde a boli nje ye̱se̱ ngud’ao e tano̱ e die̱le̱ mo̱ o bola, a bola Yehova lambo a manamse̱no̱. To̱ná a tano̱ o beboa, Yose̱f a we̱ na ngińa o bola to̱ njik’ebolo mwaned’a ndabo a beboa a tano̱ a bola mo̱, ka nje te̱ a tano̱ a bola ke̱ e na Potifar.​—Bbot. 39:21-23.

¹² Buńa bō̱, mwaned’a batatedi a ta a bake̱ Yose̱f bato ba beboa baba ba se̱le̱ be̱ baboledi ba ta ba be̱ne̱ bepolo basam o ndabo a Farao. Muyao ma Yose̱f mu ta mu bola ná ban bato ba beboa ba lakisane̱ mo̱, na babo̱ ba tele̱ye̱ mo̱ mutaka mabu na ndo̱ti ba nangano̱ bulu bo se̱le̱. (Bbot. 40:5-8) Yose̱f a si ta a bia ná y’ekwali e me̱nde̱ wanea mo̱ bonam. To̱ná a we̱lisanno̱ pe̱te̱ mbu miba ma beboa, a timbi busa oten, na bo buńa me̱ne̱ a te̱se̱be̱ ka nulonde̱ baba ombusa Farao.​—Bbot. 41:1, 14-16, 39-41.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di bola Yehova lambo a manamse̱no̱ to̱ di be̱ nde o njika bete̱medi e?

¹³ Kana Yose̱f, je ná di be̱ o bete̱medi di titino̱ ná di bola to̱ lambo. Nde, di bengi te̱ we̱lisane̱, di bola pe̱ nje ye̱se̱ ngud’asu ńeno̱ ná e die̱le̱ biso̱ o bola, di me̱nde̱ bola Yehova lambo a manamse̱no̱. (Mye. 37:5) Ye mbale̱ ná ponda iwo̱ je ná je̱ne̱ biana “jendedi,” nde ka nje te̱ ńamuloloma Paulo a kwalino̱, di si me̱nde̱ be̱ to̱ buńa o “mańaka ma bo̱le̱.” (2 Kor. 4:8) Ben byala ba Paulo be me̱nde̱ londea biso̱, bwambwam ke̱ di bengi we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo.

14-16. Ne̱ni mulangwedi Filipo a bengino̱ we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo to̱na mawengisan e?

¹⁴ Mulangwedi Filipo a boli eyembilan a bwam ya mō̱ ńena nu bengi we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo to̱na mawengisan. Takise̱ dinde̱ne̱ di ta di po̱ o Yerusalem, ombusa bwabe̱ la Stefano. * O ni ponda nde Filipo a tano̱ a wa te̱se̱be̱ ka muboledi o mwemba. (Bebolo 6:1-6) Nde ponda baboledi ba Kristo ba camanno̱, Filipo a si jai, a ko̱te̱le̱ mā. Alo te̱ dikalo o Samaria, mundi mwena mu si ta mu mate̱be̱ dikalo la myango ma bwam o ni ponda.​—Mat. 10:5; Bebolo 8:1, 5.

¹⁵ Filipo a ta be̱be̱ o wala to̱ we̱ni mudī ma Loba mu madie̱le̱no̱ mo̱, na Yehova a bolane̱ mo̱ o tele̱ mo̱mbe̱ ma myonda ma peńa. Si be̱ lao la ndando di wanedi bato ba Samaria lo̱ko̱mea, ebanja Bajū ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ yaṅa babo̱. Na bato ba Samaria ba sengane̱ mo̱ na “mulema mō̱”!​—Bebolo 8:6-8.

¹⁶ Mudī ma Loba mu ta so̱ mu die̱le̱ Filipo o Asod na Kaisarea, mindi miba minde̱ne̱ mi ta mi be̱ne̱ jita la Basibi. (Bebolo 8:39, 40) Lambo ka 20 ma mbu ombusa ponda a te̱ye̱no̱ Samaria dikalo ka nged’a boso, bete̱medi bao be tuko pe̱te̱. A ta nde ā sango a mbia, a boka o mōnda mao ma dikalo. To̱na ma mawengisan, Filipo a ta te̱ nde a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’ao ya dikalo, na Yehova a namse̱ mo̱ na mbia mao jita.​—Bebolo 21:8, 9.

17, 18. Ne̱ni be̱ la mususu o dikalo di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ skwe̱ o pond’a mawengisan e?

¹⁷ Jita la baboledi ba pond’a mususu ba mabola mboṅ ná be̱ la mususu o ebol’a dikalo di mongwane̱ babo̱ o be̱ skwe̱ to̱na mawengisan. Ponda Osborne na Polite, o Afrika ńa Mikondo, ba sumwabe̱no̱ o Bete̱l, bo̱nge̱le̱ ná ba me̱nde̱ pomane̱ kusa ebol’a epas’a ponda, na wum’a boja. Nde Osborne mo̱ ná: “Nje ye ndutu ye nde ná, di si pomane̱ kusa ebolo ka nje te̱ jo̱nge̱le̱no̱.” Munj’ao Polite mo̱ ná: “Di wasi ebolo myo̱di milalo esibe̱ kusa, di si ta pe̱ to̱ di be̱ne̱ ekoted’a mo̱ni. Nik’e ta nde mitakisan minde̱ne̱.”

¹⁸ Nje yongwane̱ babo̱ o be bete̱medi ba ndutu e? O pe̱m n’esungu,  Osborne mo̱ ná: “Te̱ la dikalo na mwemba longwane̱ biso̱ jita o benga be̱ mususu o ebol’a dikalo. Di soke̱ nde mo̱nge̱le̱ masu o y’ebolo, seto̱ o mitaka masu, nika e wanedi biso̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱. Di wasi ebolo wuma ye̱se̱, natē̱ di kusa mo̱.”

19-21. (a) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga kombe̱ musango ma teten e? (b) Njika tombwane̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ ke̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi basu ba peńa e?

¹⁹ Ka nje te̱ ben byembilan be malee̱no̱, di boli te̱ nje ye̱se̱ ngud’asu e madie̱le̱no̱ biso̱ o bola, di pite̱ pe̱ na Yehova, di me̱nde̱ kombe̱ musango masu ma teten. (Langa Mika 7:7.) Je ná je̱ne̱ na mo̱me̱ne̱ ná mulatako masu na Yehova mu bati be̱ ngińa ponda di ko̱lo̱ngo̱nno̱ bete̱medi basu ba peńa. Polite mo̱ ná: “Jese̱le̱ l’ebol’a Bete̱l timba o mōnda lokwe̱le̱ mba o bia nje ye lakisane̱ la Loba, to̱ ponda mambo meno̱ ndutu. Mulatako mam na mo̱ mu bati be̱ ngińa.”

²⁰ Maria di to̱pedino̱ omo̱ń a dia te̱ nde a mabongwa mudun ao ńa sango nde a bola pe̱ ebol’a paonia. Mo̱ ná: “Noko o kane̱ ke̱ ne oteten a ndutu, na lo̱ko̱ mudī mam. We̱le̱ la me̱se̱ o mā ma Yehova nde le belēdi bende̱ne̱ be buki be̱se̱ nokono̱, nika pe̱ nde na me̱nde̱no̱ benga bola o mińa mi maye̱.”

²¹ Lloyd na Alexandra, di to̱pedino̱ o bebotedi ba jokwa, ba memba ná diwengisan la bete̱medi babu di we̱le̱ dube̱ labu o kekise̱ o mbadi ba si tano̱ benge̱le̱. Nde ba kwali ná: “Ba me̱ne̱ ne̱ni din kekise̱ la dube̱ longwane̱no̱ babo̱. Tatan ba bi ná dube̱ labu le ngińa kańena leno̱ ná di wanea babo̱ lo̱ko̱mea ke̱ be o mitakisan, ba mo̱nge̱le̱ pe̱ ná longwane̱ babo̱ o bata be̱ bato ba bwam.”

22. Di boli te̱ nje ye̱se̱ ngud’asu e mawe̱le̱no̱ die̱le̱ biso̱, je nde ná di be̱ mbaki na nje e?

²² O yen ebe̱yed’a mambo, longe̱ lasu le ná di tukwa o mbad’epańpań. Je ná di kusa eto̱ti epe̱pe̱ o ebol’asu ya Yehova, je ná di botea boa, to̱ e po̱ ná di bongwe mbia​—be̱ mbaki ná Yehova a mombwea wa, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o ponda ni te̱nge̱n. (Bon. 4:16; 1 Pet. 5:6, 7) Nde o tatan, keka ná o bole nje ye̱se̱ ngud’ango̱ e mawe̱le̱no̱ die̱le̱ wa o bola o be bete̱medi. Sisea be̱be̱ na Sango asu ńe o mo̱ń o muka, wokwe pe̱ o bake̱ wame̱ne̱ o mā mao. Na nika nde, wa pe̱ o me̱nde̱no̱ benga kombe̱ musango ma teten to̱na mawengisan.