Ba boli babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja—o Madagaskar
PAONIA po̱ ńa 27 ma mbu ni belabe̱ ná Sylviana mo̱ ná: “Ponda ná sengino̱ myango ma mako̱m mam ma boledi o bepolo we̱ni ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa paonia e tano̱, mba pe̱ na puli keka mu muńe̱nge̱. Nde na ta ná bwa bo̱ngo̱ ná bola la nika di buki ngud’am.”
Mo̱ wa pe̱ o be̱n nde mulemlem ma ńo̱ngi ka Sylviana e? Wa pe̱ o mapula bolea owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱, nde we o baise̱ na wame̱ne̱ nga o me̱nde̱ tongwe̱le̱ e? Ye te̱ nika, embe̱ mulema! Na jongwane̱ la Yehova lokoli la bonasango na bonańango ba tongwe̱le̱ o buka mitakisan mena mi wusa jeke̱ babo̱ o lańse̱ ebol’abu ya dikalo. O bwam ba bia ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ bō̱ babu, di pe̱pe̱le̱ te̱ Madagaskar, eyondi ende̱ne̱ e londe̱ bene̱i o wase.
Ye dom la mbu we̱nge̱ buka 70 ma bate̱ dikalo ba ko̱di na paonia i wu o 11 la bekombo * ba po̱ino̱ o bolea o mun mōnda ma Afrika, we̱ni bato ba mabolano̱ Bibe̱l edube. Bate̱ dikalo ba mu mundi pe̱ bemedi o wala na babo̱ o bwam ba jongwane̱ o camane̱ myango ma bwam ma Janea o yen eyondi ende̱ne̱. Di senge te̱ myango ma bō̱ babu.
BUKA LA BO̱NGO̱ NA BO̱BO̱
Louis na Perrine, babaedi baba ba be̱n 30 ma mbu na lambo, basumwe̱ o Fre̱nsi wala o Madagaskar. Jita la mimbu oboso ba ponda, ba ta ba kumwa dutea ne̱ni lańse̱ ebol’abu ya dikalo o bekombo bepe̱pe̱, nde Perrine a ta a kiṅakiṅane̱ o wala. Mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱ o wala o wuma na si bino̱. Na ta na bwa ndutu o dia mbia masu, mwemba, bolongi, bepolo na tano̱ na bia, na nje di tano̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱. Mbale̱, bo̱ngo̱ na tano̱ na be̱ne̱ nde bo ta mba ka kekise̱ dinde̱ne̱ na tano̱ nangame̱n o buka.” O mbu má 2012 nde Perrine a kusino̱ ngiń’a mulema o wala na Louis. Ne̱ni a masengano̱ jombwea bedomsedi babu e? Mo̱ ná: “Nombo te̱ ombusa, ne ná na kwala ná je̱ne̱ la dia la Yehova o longe̱ lasu di bati jouse̱ dube̱ lasu.” Louis a bati ná: “Dutea te̱ ná, o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a
Yesu jukedino̱ ka nged’a boso o Madagaskar, dom la bokwe̱ Bibe̱l na biso̱ bukedi!”Nje e boli ba babaedi ngiń’a mulema o walane̱ ebol’abu oboso ponda mitakisan mi po̱ino̱ e? Ba so̱so̱me̱ye̱ Yehova o muka ná a bole babo̱ ngińa ni ta ni pula babo̱ ná ba be̱ titimbe̱. (Fil. 4:13) Louis mo̱ ná: “Je̱n ná Yehova alabe̱ mika masu, a bola pe̱ biso̱ ‘musango ma Loba.’ Di we̱li soke̱ miso̱ masu o muńe̱nge̱ mwena ebol’asu e tano̱ e wanea biso̱. Mako̱m masu ma mboa pe̱ ma ta ma lomea biso̱ mye̱ndi o Inte̱rne̱t na maleta o jembe̱ biso̱ ná di si wo̱lo̱.”—Fil. 4:6, 7; 2 Kor. 4:7.
Yehova a namse̱ titimbe̱ ńena Louis na Perrine ba lee̱le̱no̱. Louis mo̱ ná: “O mo̱di ma Maye̱se̱ 2014, jukedi o Esukul’a Bibe̱l ya Babaedi be Kriste̱n * o Fre̱nsi. Nik’e ta nde jabea di mawe̱ na Yehova di titino̱ ná di dimbea.” O busa la y’esukulu, ba ta muńe̱nge̱ o lomabe̱ pe̱te̱ o Madagaskar.
“DI ME̱NDE̱ BWANE̱ BIŃO̱ MUŃE̱NGE̱!”
Ponda babaedi baba, Didier na Nadine basumwe̱no̱ o Fre̱nsi wala o Madagaskar o mbu má 2010, ba ta ba mábe̱ne̱ 50 ma mbu na lambo. Didier mo̱ ná: “Di no̱ngi ebol’a paonia ke̱ je eso̱mbe̱, na biso̱ di ya bana balalo. Ponda ba po̱ino̱ batutu ba bato, na biso̱ jombwea nga je ná jala te̱ dikalo o ekombo epe̱pe̱.” Nadine a memba ná: “Na ta be̱ na bwa ndutu ke̱ no̱nge̱le̱ ná nangame̱n jabane̱ na bana; nde ba kwalane̱ biso̱ ná: ‘Bińo̱ lalo te̱ o bolea we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱, di me̱nde̱ bwane̱ bińo̱ muńe̱nge̱!’ Byala babu be tute̱le̱ biso̱ o wala. To̱ná jeno̱ etum na bana basu tatan, je muńe̱nge̱ ná je ná di kwala na babo̱ ponda ye̱se̱.”
Jokwa la eyem’a bwambo ya Madagaskar di ta Didier na Nadine ndutu. Nadine a ńamwe̱le̱ son a lo̱, a kwala ná: “Di si be̱n pe̱ 20 ma mbu.” Ne̱ni ba tongwe̱le̱no̱ e? Ba se̱le̱ nde wala o mwemba ma Fre̱nsi. Nde ombusa ponda, ba so̱ṅtane̱no̱ ná be ná ba to̱po̱ eyem’a y’ekombo, na babo̱ bala o mwemba ma eyem’a Madagaskar. Nadine mo̱ ná: “Jita la bato bena di madongame̱nno̱ o dikalo ba to̱ndi jokwa Bibe̱l. Ngedi iwo̱, ba matimbise̱le̱ biso̱ masoma ná di po̱i pe̱pe̱le̱ babo̱. Nged’a boso, no̱nge̱le̱ nde ná ne nde o nanga ndo̱ti! Na to̱ndi ebol’a paonia o y’ekombo. Na te̱m te̱ idiba, na makwala na mbame̱ne̱ ná, ‘ne muńe̱nge̱—na mala te̱ dikalo we̱nge̱!’”
Didier o̱nge̱le̱ ponda a botedino̱ jokwa bwambo ba Madagaskar, na mo̱ a yo̱ mo̱ ná: “Na ta be̱ na die̱le̱ jokwa la mwemba, nde na si ta na so̱ṅtane̱ to̱ lambo o malabe̱ ma bonasango na bonańango. Nje ye̱se̱ na tano̱ na bia kwala e ta nde ‘Na som.’ Ombusa mba timbise̱le̱ munańango mō̱ masoma ońola jalabe̱ lao, na ba ba ta baja mo̱ ombusa ba botea souse̱ mulopo o kwalane̱ mba ná di jalabe̱ di si te̱nge̱n. Na mba na pomane̱ po̱so̱ munasango nupe̱pe̱ nu timbi bole̱ jalabe̱ di te̱nge̱n—na mo̱nge̱le̱ nika.”
A KASI BEBELEDI NA MUŃE̱NGE̱
O jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la mbu má 2005, Thierry na munj’ao Nadia ba ta bombwa dram di ta di be̱ne̱ tema ná “Poursuivez des objectifs qui honorent Dieu.” Di dram la Timoteo di se̱medi o Bibe̱l di tapi milema mabu, di wemse̱ pe̱ ńo̱ng’abu ńa bolea we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo la Janea ńeno̱ bonde̱ne̱. Thierry mo̱ ná: “Ponda dram di bo̱ino̱, ke̱ je o joba masao, na mba na sisea munj’am o mbasan, ná baise̱ mo̱ ná ‘Di mala nde owe̱ni e?’ Munj’am alabe̱ nde mba ná mo̱ pe̱ a ta nde a dutea o mulemlem ma lambo.” Ombusa son a ponda, na babo̱ ba botea o wasa myano ma londe̱ mpuli mabu. Nadia mo̱ ná: “Son na son, di kumo o jabea bato bema basu natē̱ di diane̱ nde nje e wusa koke̱ o mikuta ma lo̱ndo̱ mine̱i!”
Ba tunge̱ nde o Madagaskar o mbu má 2006, ba bwane̱ pe̱ ebol’abu muńe̱nge̱ botea bebotedi. Nadia mo̱ ná: “Mbadi bato ba kasino̱ dikalo lasu e bwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ jita.”
Nde ombusa mbu mutoba, ba kusi lambo di takise̱ babo̱. Ńango’a Nadia Marie-Madeleine, nu ta o Fre̱nsi a kwedi na mo̱ a bua dia lao, a kusa pe̱ sese o mulopo. Ombusa babo̱ kwala na do̱kita la Marie-Madeleine, ba kwalane̱ ńango abu ná a ye ja na babo̱ o Madagaskar. To̱na 80 mao ma mbu, a kasi be bebeledi na muńe̱nge̱. Ne̱ni o me̱ne̱no̱ bejedi o mwe̱n ekombo e? Mo̱ ná: “Dongo la ponda, ye mba ndutu o ko̱lo̱ngo̱ne̱, nde to̱ná na si be̱nno̱ pe̱ ngudi jita, mwemba mu dia te̱ nde mu mabolane̱ mba. Nje e mabwese̱ mba muńe̱nge̱ na mbale̱ ye nde ná di diwengisan la wum’a boja di mabola bana bam epolo o walane̱ ebol’abu e maye̱ bepuma oboso.”
“NE̱N DIA LA YEHOVA”
Riana e nde eso̱mb’a munasango ya 22 ma mbu. A kokedi nde o Alaotra Mangoro, o jedu la Madagaskar, we̱ni mbota i mapumeano̱ jita. A ta dibie̱ o esukulu, na mo̱ a pula wala o besukulu bende̱ne̱. Nde ombusa mo̱ jokwa Bibe̱l, a tuko mo̱nge̱le̱. Mo̱ ná: “Na we̱ o pomane̱ bole̱ esukul’am esadi, na mba na kakane̱ Yehova ná, ‘na tombi te̱ kekise̱ lam disukan, na mabotea nde ebol’a paonia.’” Ombusa mbako, Riana a londe̱ kakane̱ lao. Alo na munasango nupe̱pe̱, a kusa ebolo y’epas’a ponda, na mo̱ a botea ebol’a paonia. Mo̱ ná: “Na no̱ngi bedomsedi ba bwam buka be̱se̱.”
Nde mbia ma Riana mu si so̱ṅtane̱ ońola nje a si wasino̱ ebol’a musawedi. Mo̱ ná: “Sango am, sango am nusadi, na mbamb’am mō̱ ba ta nde ba tute̱le̱ mba o wala o besukulu bende̱ne̱. Nde na si ta na pula ná to̱ lambo di bole mba ná n’embe̱ ebol’am ya paonia.” Riana a ta a májinda be̱ne̱ mpuli ma wala bolea we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱. Nje e wan ni ńo̱ngi e? Mo̱ ná: “Bato ba jiba ba ta ba po̱ owe̱ni di majano̱, na babo̱ bībane̱ mba jita la masango. Di jiba di tute̱le̱ mba o dutea o byala ba Yesu jombwea ko̱te̱le̱ la ‘bema o mo̱ń.’ Na mba na no̱ngo̱ bedomsedi ba bola ebolo na ngińa o ko̱te̱le̱ m’bwaṅ ma mudī.” (Mat. 6:19, 20) Alo o epas’a mundi ya mikondo—wum’a ngońa e ta etum a lo̱ndo̱ la 1 300 km na wuma a tano̱ a ja. O di su la mundi nde bato ba Antandroy ba majano̱. Ońola nje alono̱ owo e?
Mo̱di mō̱ oboso ba di jiba, Riana a botedi o jokwe̱le̱ bato baba ba Antandroy Bibe̱l. Oko byala bō̱ ba eyem’abu, na mo̱ o̱nge̱le̱ jita la bato ba Antandroy bena ba si bedi senge̱ myango ma bwam. Mo̱ ná, “na kane̱ Yehova ná ongwane̱ mba o wala o Tandroy, we̱ni bo bwambo bo mato̱po̱be̱no̱.”
Riana alo, na mo̱ a kusa mitakisan dibokime̱ne̱. A si ta a we̱le̱ kusa ebolo. Na sango mō̱ a kwalane̱ mo̱ ná: “O po̱i nde bola nje owan e? Bato ba mala nde we̱ni wa o wuno̱ ná ba kuse bebolo!” Ombusa woki iba, Riana asumwe̱ o di su la mundi o wala jukea o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ esibe̱ mo̱ be̱ne̱ mo̱ni, a baise̱ nde na mo̱me̱ne̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ bolea. Buńa bosukan ba jako̱to̱ne̱, na munasango mō̱ a we̱le̱ mo̱ mo̱ni o mukuta mao ma koti. Mu mo̱ni mu ta na mu buka nje e ta e pula mo̱ ná a timbe o Antandroy, a boteye pe̱ ńung’a miliki ma m’bo̱ndo̱. Riana mo̱ ná: “Ne̱n dia la Yehova o ponda ni te̱nge̱n. Na bengi we̱le̱ jongwane̱ ba bena ba si ta ba mákusa epolo o jokwa jombwea Yehova!” Ebolo e ta pe̱ jita o mwemba. Riana a bati ná: “Na ta na
be̱ne̱ ekwal’a ntelele woki te̱. Yehova a longi mba tongwea na bebokedi bao.” O nin we̱nge̱, Riana a dia te̱ nde a mate̱ye̱ bato̱pe̱ bwambo ba Tandroy dikalo, bena ba mapule̱ jokwe̱ bia Yehova.YEHOVA A MANAMSE̱ BA BENA BA MAPULE̱ BOLEYE̱ MO̱
Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ namse̱ ba bena ba mapule̱ boleye̱ mo̱. (Yes. 65:16) Di we̱ te̱ o buka mitakisan o bwam ba lańse̱ ebol’asu ya dikalo, di me̱nde̱ je̱ne̱ minam ma Loba. Dutea te̱ jombwea Sylviana, di kwaledino̱ o bebotedi. O̱nge̱le̱ ná, a ta a bwa bo̱ngo̱ ná wala la we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ di buki ngud’ao. Ońola nje a tano̱ o̱nge̱le̱ nika e? A mabola beteledi ná: “Mwende mam ma dimo̱se̱ mwe esungu lambo ka 9 cm buka ma mom. Ońola nika na ta nde na dangwane̱ ebongo, na ta pe̱ na pomane̱ wo̱lo̱.”
O mbu má 2014, Sylviana a lati na Sylvie Ann, eso̱mb’a munańango ewo̱ ye paonia o mwemba mao, na babo̱ bala o son a mundi iwo̱ ye etum a 85 ma kilometa na we̱ni ba majano̱. To̱na mitakisan, Sylviana a tongwe̱le̱ o londe̱ mpuli mao—a kusi pe̱ minam! Mo̱ ná: “Ombusa mba bolea mbu mō̱ o epol’am ya peńa, Doratine, eso̱mb’a ńango a muna iwo̱ na tombise̱no̱ jokwa la Bibe̱l e dubisabe̱ o jako̱to̱ne̱ lasu dinde̱ne̱.”
“NA MONGWANE̱ WA”
Ka nje te̱ bebolo ba dube̱ ba ban bato balo jongwane̱ we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ be malee̱no̱, di we̱ te̱ o buka mitakisan mi meke̱ biso̱ o lańse̱ ebol’asu ya dikalo, di me̱nde̱ je̱ne̱ na biso̱me̱ne̱ mbal’a din kakane̱ Yehova a bolino̱ baboledi bao ná: “Na membe̱ wa, na mongwane̱ pe̱ wa.” (Yes. 41:10) Nika e me̱nde̱ jouse̱ mulatako masu na Yehova. O mbat’a nika bola la biso̱me̱ne̱ na jemea la wonja—owe̱ni di majano̱ to̱ o mwen ekombo—di maboṅsane̱ biso̱ ońola bebolo ba janea be menge̱le̱ biso̱ o was’a peńa. Ka nje te̱ Didier di kwaledino̱ omo̱ń a kwalino̱, “bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ le nde belongedi ba bwam ońola kie̱le̱ ni maye̱!” E me̱nde̱ be̱ bwam ná jita ba boteye be belongedi!
^ par. 4 Bonasango balo we̱ni ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńeno̱ ba wu nde o Kanada, Republik ńa cek, Fre̱nsi, Jaman, guadelupe, Luksamburg, Kaledonia ńa Peńa, Sweden, Swis, Inglisi, na o Bekombo be Lati ba Amerika.
^ par. 8 Esukul’a Bate̱ Dikalo la Janea nde e timbane̱ y’esukulu. Baboledi ba pond’a mususu ba maboleye̱ o bekombo bepe̱pe̱ bena ba be̱n ńo̱ngi be ná bukea o y’esukulu o mundi mabu to̱so̱ o mundi mupe̱pe̱ we̱ni y’esukulu e matombano̱ na eyem’abu ya yabane̱.