Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

E̱ne̱ diwengisan le oteten a bato

E̱ne̱ diwengisan le oteten a bato

“Lo me̱nde̱ . . . je̱ne̱ ná ndando ńe oteten a nute̱m na sim na ńabobe.”​—MAL. 3:18.

MYENGE: 127, 101

1, 2. Njik’ewe̱nji baboledi ba Loba ba be̱nno̱ nin we̱nge̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

JITA la baboledi ba do̱kita ba mabolea nde bato ba maboe̱ maboa ma mape̱ye̱ne̱. Ba mombwea baboedi babu ońolana ba mapula jongwane̱ babo̱. Nde niponda beno̱ o bola nika, e mapula ná ba tate babo̱me̱ne̱, ná diboa beno̱ o keka bo̱lise̱ di si tombea babo̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na jita lasu lena di maje̱ wuma iwo̱ na bola pe̱ ebolo mwemba na bato ba be̱n bedangwedi na bede̱mo Loba a si do̱lisane̱no̱. Nika ńe nde biso̱ ewe̱nji ende̱ne̱.

2 Min mińa misukan me nde ma bedangwedi ba mbamba. Kalat’a ńamuloloma Paulo ni londe̱ iba a tiledino̱ Timoteo e mato̱pea ońola bede̱mo ba bato ba pawe̱ na Loba, bede̱mo bena be me̱nde̱ bate̱ lańe̱ o mińa misukan. (Langa 2 Timoteo 3:1-5, 13.) To̱ná lańa la ben bede̱mo leno̱ ná di bwese̱ biso̱ ndutu, ba bena ba be̱n ben bedangwedi na ben bede̱mo be ná ba be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (Min. 13:20) O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea ne̱ni bede̱mo ba bato ba mińa misukan beno̱ diwengisan na bede̱mo ba baboledi ba Loba. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ ná bede̱mo ba bobe be si tombea biso̱ niponda jeno̱ o jongwane̱ bane̱ o mbad’a mudī.

3. Ba nja bede̱mo be kwalabe̱ o 2 Timoteo 3:2-5 be mombweano̱ e?

3 Ńamuloloma Paulo a tili ná “mińa misukan” mi me̱nde̱ wana “pond’a bobe.” Na mo̱ a bola 19 la bede̱mo bena bato ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o min mińa misukan. Mi milemlem ma bede̱mo pe̱ nde mi maso̱be̱ o Roma 1:29-31, to̱ná bede̱mo be o kalati Paulo a tiledino̱ Timoteo be be̱nno̱ byala be si maso̱be̱ wuma ipe̱pe̱ o Betiledi ba Grikia. Paulo a botedi nde kwalea jombwea ben bede̱mo ba bobe na ben byala ná “ebanja bato ba me̱nde̱ . . .” Nde seto̱ bato be̱se̱ nde ba be̱n ben bede̱mo ba bobe. Kriste̱n i be̱n bede̱mo be diwengisan jita na be.​—Langa Maleaki 3:18.

NE̱NI DI ME̱NE̱NO̱ BISO̱ME̱NE̱

4. Nje weno̱ ná o kwala jombwea ba ba malombitane̱ na kumba e?

4 Ombusa mo̱ kwala ná jita la bato di me̱nde̱ nde be̱ bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱ na bato̱nde̱ mo̱ni, Paulo a tili ná bato ba me̱nde̱ pe̱ be̱ jasese̱, kumba, na lombitane̱, bede̱mo bena be yo̱ki bole̱ ná moto e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka bane̱ ońolana a do̱li byombwedi, e m’bwaṅ, a be̱n dibie̱, n’epolo yasame̱. Bato ba be̱n ben bede̱mo ba to̱ndi ná ba ninabe̱ na bolabe̱ edube ende̱ne̱. Ńadibie̱ mō̱ a tili jombwea moto ńe kumba buka moyo ná: “O mulema mao a manungame̱ oboso ba mo̱me̱ne̱.” Bato bō̱ ba kwali ná kumba ni tombi moyo ńe ńakaka nate̱na o dime̱ne̱ lena ńakumba mo̱me̱ne̱ pe̱ a singe̱no̱ je̱ne̱ne̱ mo̱ bape̱pe̱.

5. Ne̱ni nate̱na mo̱me̱ne̱ bajemea ba timbino̱ be̱ kumba e?

5 Yehova a singe̱ kumba. A singe̱ “byombwedi ba kumba.” (Minia 6:16, 17) Kumba e meka biso̱ sisea be̱be̱ na Loba. (Mye. 10:4) Ńe nde ede̱mo a Diabolo. (1 Tim. 3:6) Nje ye ndutu ye nde ná nate̱na mo̱me̱ne̱ baboledi ba jemea ba Yehova bō̱ ba timbi be̱ kumba. Usia, kiṅ’a Yuda, a ta jemea mimbu jita. Bibe̱l e makwala ná, “nde a timbino̱ ngińa, na mulema mao mu londome̱ye̱ na kumba ńai ni lenedi mo̱ dibumbe. A wusane̱ Yehova, Loba lao, ingea o tempe̱l a Yehova, o dise̱ benumba o diyo̱ la dise̱ la benumba.” Ombusa ponda, Kiṅe̱ Hiskia pe̱ a ko̱ o lambi la kumba, to̱ná e tano̱ nde ońola son a ponda.​—2 Myan. 26:16; 32:25, 26.

6. Nje e wusa tute̱le̱ David ná a be̱ kumba e, nde ońola nje a si tano̱ mo̱ e?

6 Bato bō̱ ba matimba be̱ kumba ońola do̱lo̱ labu la byombwedi, biane̱ labu, bia labu la musiki, ngiń’abu ńa mison, to̱ epol’abu yasam. David a si ta a be̱ne̱ buka te̱ diwo̱ la man, nde man me̱se̱, nde to̱ na nika a tiki be̱ sibise̱ la ńolo o longe̱ lao le̱se̱. Ombusa mo̱ bwa Goliat na bolabe̱ pe̱ ngo̱nded’a Kiṅe̱ Saul ka muto, David a kwali ná: “Mba pe̱ nja, na busi nde owe̱, ndabo a tete̱ ńe nde nje o Israel, ná na be̱ moy’a kiṅe̱ e?” (1 Sam. 18:18) Nje yongwane̱ David o tika be̱ne̱ sibise̱ la ńolo e? David a ta nde a be̱ne̱ bede̱mo ba bwam, ngudi, na beto̱ti ońolana Loba a ta a ‘to̱nge̱ miso̱,’ to̱so̱ sibise̱ mo̱me̱ne̱, o jombwea mo̱. (Mye. 113:5-8) David a ta a bia ná nje ye̱se̱ a be̱nno̱ ya bwam a kusane̱ nde mo̱ Yehova.​—Kobisane̱ 1 Korinto 4:7.

7. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ sibise̱ la ńolo e?

7 Mulemlem kana David, baboledi ba Yehova we̱nge̱ ba mawe̱ ná ba be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. Nika ńe biso̱ mańaka o so̱ṅtane̱ ná Yehova, moto ńasam buka be̱se̱ o misipo, a malee̱le̱ ede̱mo a bwam ya sibise̱ la ńolo. (Mye. 18:36) Di bupe̱ man malea ná: “Bińo̱ bo̱to̱ . . . nded’a mulema, bwam, sibise̱ la ńolo, pī, we̱lisane̱.” (Kol. 3:12) Di bi pe̱ ná ndolo “e si masese̱, e si malombitane̱.” (1 Kor. 13:4) Di lee̱le̱ te̱ sibise̱ la ńolo, nika ńe ná e bola bato ba sisea be̱be̱ na Yehova. Ka nje te̱ bome beno̱ ná ba dutabe̱ esibe̱ eyala tongwea na bedangwedi ba bito babu, bape̱pe̱ pe̱ be nde ná ba sisea be̱be̱ na Loba tongwea na sibise̱ la ńolo baboledi bao ba malee̱le̱no̱.​—1 Pet. 3:1.

BEDANGWEDI BASU O MBASANEDI MA BANE̱

8. (a) Ne̱ni bō̱ ba me̱ne̱no̱ pamwa la bayedi o nin we̱nge̱ e? (b) Nje Betiledi be mome̱le̱no̱ bana o bola e?

8 Paulo a malangwa njika pat’a bedangwedi bato ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o mbasanedi ma bane̱ o mińa misukan. A tili ná o mińa misukan, bana ba me̱nde̱ nde be̱ bapamwe̱ basango na bańango. To̱ná kalati, sinima, na television ba makasano̱ i ńai a bedangwedi na sesa pe̱ mo̱, pamo e mańamse̱ musango ma ndabo a mbia ńe nde eyot’a belongedi ba tumba. Bato ba májinda be̱ne̱ din so̱ṅtane̱. K’eyembilan, o Grikia ńa kwaṅ, e ta nde ná moto a dipi te̱ sango to̱ ńango a mabo̱ na tumba, to̱ pangabe̱, o mbend’a Roma dipa la sango to̱ ńango di ta nde di langabe̱ ka bwa la moto. Betiledi ba Bonahebe̱r na Betiledi ba Grikia be mome̱le̱ bana o bola basango na bańango babu edube.​—Bbu. 20:12; Efe. 6:1-3.

9. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ beso̱mbe̱ o sengane̱ bayedi babu e?

9 Bana be ná ba tata babo̱me̱ne̱ ná edī a pamo e si tombea babo̱ tongwea na dutea o nje basango babu na bańango babu ba boledino̱ babo̱. Bia la ná Loba, Sango a biso̱ be̱se̱ a mabaise̱ ná di be̱ sengane̱ di matute̱le̱ biso̱ o bia timbise̱le̱ masoma. Bana ba mato̱po̱ te̱ bwam jombwea basango na bańango babu be ná bongwane̱ bene̱ beso̱mbe̱ o sengane̱ bayedi babu na bola pe̱ babo̱ edube. Ye mbale̱ ná, e me̱nde̱ be̱ bana ndutu o sengane̱ na mulema mwe̱se̱ ke̱ bayedi ba si be̱n ndolo ońol’abu. O mune̱ mudi pe̱, muna a makusane̱ te̱ bayedi bao ndol’a mbale̱, nika e matute̱le̱ mo̱ o bwese̱ babo̱ muńe̱nge̱ to̱ o ponda eno̱ oteten a makekisan. O̱stin, eso̱mb’a moto ewo̱ mo̱ ná: “To̱ná ponda iwo̱ na tano̱ na pula be̱ pamo, bayedi bam ba ta ba te̱se̱ bediedi be te̱nge̱n, ba bola pe̱ mba beteledi ba myeka ba te̱se̱no̱, ba telame̱ pe̱ o kwala na mba. Nika ńongwane̱ mba o be̱ sengane̱. Ne̱n ná ba mombwea mba, nik’e boli mba ná na bwese̱ babo̱ muńe̱nge̱.”

10, 11. (a) Njika bede̱mo ba bobe be malee̱ ná bato ba si be̱n ndol’a mō̱ na nune̱ e? (b) Nate̱na o njika dime̱ne̱ Kriste̱n a mbale̱ i to̱ndino̱ bane̱ bato e?

10 Paulo a to̱pedi ońola bene̱ bede̱mo ba bobe be malee̱ ná bato ba si be̱ne̱ne̱ mō̱ na nune̱ ndolo. Ba si bi masoma, y’ede̱mo nde e bupe̱ ya “bapamwe̱ basango na bańango,” e te̱nge̱ne̱ pe̱ nika ońolana e makwalea nde ońola ebe̱yed’a ba bena ba si bi timbise̱le̱ masoma ońola bwam bwena bane̱ ba boledino̱ babo̱. Bato ba me̱nde̱ pe̱ be̱ ba si dube̱ Loba. Ba me̱nde̱ nde be̱ ba si to̱ndi do̱lisane̱, o lee̱le̱ ná ba si be̱n ńo̱ngi o koma musango na bane̱. Ba me̱nde̱ nde be̱ bato̱pe̱ dibena na bato ba itaba, ba makwale̱ byala ba bobe na ba njo te̱nge̱ne̱ bato nate̱na mo̱me̱ne̱ Loba. Bato ba minda pe̱ ba me̱nde̱ be̱ bena ba mato̱pe̱ lobango o ńamse̱ dina la bane̱. *

11 O diwengisan na bato ba malee̱le̱ ka ni si be̱n ndolo ni lań we̱nge̱, ba bena ba mowe̱ Yehova ba be̱ne̱ne̱ bane̱ ndol’a mbale̱. Nika ńe mbale̱ o ponda ye̱se̱. Yesu a kwali ná ndol’a munasango, ndol’a a·ga’pe, nde ńe byanedi be londe̱ beba be kolo buka be̱se̱ ba Mbend’a Mose, be londe̱ beba ombusa ndol’a Loba. (Mat. 22:37-39) Yesu a kwali pe̱ ná ndol’a mō̱ na nune̱ nde e me̱nde̱ be̱ ede̱mo e me̱nde̱ be̱ eyemban a Kriste̱n a mbale̱. (Langa Yohane 13:34, 35.) Ninka ndol’a Kriste̱n e me̱nde̱ pe̱ leabe̱le̱ nate̱na mo̱me̱ne̱ basingedi.​—Mat. 5:43, 44.

12. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ bape̱pe̱ ndolo e?

12 Yesu a lee̱le̱ ndolo ninde̱ne̱ ońola bape̱pe̱. A dango o mindi misadi na minde̱ne̱ o langwea bato myango ma bwam ma Janea la Loba. A bo̱lise̱ bandima, bam’boko, bamulo̱ngo̱, na bando̱ki. A pumbwe̱le̱ bawedi. (Lukas 7:22) Yesu a boli na mo̱me̱ne̱ longe̱ lao ońola mbel’a moto, to̱ná jita ba tano̱ ba singe̱ mo̱. Ndol’a Yesu e lee̱le̱ o mbad’a ke̱nge̱nge̱ ndolo Sango a lee̱le̱no̱. Mboṅ a Yehova i malee̱le̱ bape̱pe̱ ndol’a Loba o wase ńe̱se̱.

13. Ne̱ni ndolo di malee̱le̱no̱ bape̱pe̱ e mongwane̱no̱ babo̱ o sisea Yehova be̱be̱ e?

13 Ndolo di malee̱le̱no̱ bape̱pe̱ e maduta babo̱ o sisea Sango asu ńe o mo̱ń be̱be̱. K’eyembilan, sango mō̱ o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o Tailand a ta a tapabe̱ o mulema o je̱ne̱ ndolo ńe oteten a bonasango. A timbino̱ o mboa, na mo̱ a baise̱ ná a be̱ne̱ jokwa la Bibe̱l ngedi iba woki te̱. A te̱ye̱ mbia mao mwe̱se̱ dikalo, myo̱di mutoba buka te̱ ombusa di jako̱to̱ne̱, a tombise̱ bolanga bao ba Bibe̱l baboso o Ndabo a Janea. Ná di wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ o bia nga di malee̱le̱ bape̱pe̱ ndolo, di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mawe̱ na ngińa o jongwane̱ bape̱pe̱ o mbia mam e, o mwemba mam e, na o dikalo e? Mo̱ na mawe̱ o je̱ne̱ bape̱pe̱ kana Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱ e?’

NJO̱ NA MIDO̱NGI

14, 15. Njika bede̱mo ba bobe jita la bato di be̱nno̱ e, nde ne̱ni bō̱ babu ba timbino̱ tukwa e?

14 Bene̱ bede̱mo bato ba malee̱le̱no̱ o min mińa misukan be mabata bola Kriste̱n njo̱m o panda na i ńai a bato. Ba bena ba si bi Loba ba me̱nde̱ nde be̱ bato ba si to̱ndi bwam, to̱ ka nje te̱ betukwedi bō̱ be makwalano̱ “basinge̱ bwam” to̱ “ba ben ńai a bwam ye̱se̱.” Ba me̱nde̱ nde be̱ bato ba si we̱le̱ mańolo ko̱nji, bato ba pale̱pale̱. Bō̱ babu ba me̱nde̱ be̱ bato ba wadiwadi, nika ná ba mabola mambo esibe̱ se̱le̱ dutea, to̱ jombwea ne̱ni beboledi babu be me̱nde̱no̱ takise̱ bane̱.

15 Jita bena ba se̱le̱ be̱ne̱ ben bede̱mo ba bobe ba timbi tukwa. Ben betukwedi be ta be bīsabe̱ oboso ba ponda o Bibe̱l. (Langa Yesaya 11:6, 7.) O ni kalati di malanga jombwea ńam’a beyidi ka njo̱ na ngila, ba jai musango mwemba na byembe, ka mido̱ngi na mun’a ńaka. Maka ná mun musango mu me̱nde̱ nde be̱ “ebanja ekombo e me̱nde̱ londa na so̱ṅtane̱ la Yehova na pum.” (Yes. 11:9) Kana ńama i titino̱ ná yokwa jombwea Yehova, belondisedi ba mudī ba yen edinge̱ be mombwea nde bato.

We̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di matukwa malonge̱! (Ombwa dongo 16)

16. Ne̱ni Bibe̱l ńongwane̱no̱ bato o tukwa malonge̱ mabu e?

16 Jita ba se̱le̱ be̱ pale̱pale̱ ka njo̱ nde bena ba maje̱ musango tatan na bane̱. We ná o langa myango ma longe̱ labu o mulopo m’ekwali “La Bible transforme des vies,” mu maso̱be̱ o jw.org. Ba bena ba timbi bie̱ Yehova be pe̱ o boleye̱ mo̱ ba titi ka ba bena ba be̱n eladingo̱m a dube̱ la Loba, nde ba to̱bo̱ ngiń’ao, bena ba mabole̱ biana ba mowe̱ Loba nde ba sambwe̱le̱ kwala labu tongwea na beboledi babu. O diwengisan, bato ba se̱le̱ be̱ pale̱pale̱ ba timbi ‘bo̱to̱ mot’a peńa nu wekabe̱ kaponda Loba o te̱me̱ la sim na bosangi ba mbale̱.’ (Efe. 4:23, 24) Nika bato ba mabatano̱ jokwa jombwea Loba, ba mapo̱ o so̱ṅtane̱ ná e mapula ná ba dangwe kaponda bete̱sedi bao. Nika e mawana ná ba tukwe nje ba tano̱ ba dube̱, ebe̱yed’abu, na bedangwedi babu. Ninka mawengisan ma titi bu, nde me ná ma po̱ngo̱be̱ ebanja mudī ma Loba mu me̱nde̱ jongwane̱ ba bena ba be̱n ńo̱ngi o bola jemea la Loba na mbale̱.

“PANDA NA NINKA ŃAI A BATO”

17. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná ba bena ba be̱n bede̱mo Loba a si do̱lisanno̱ ba si be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu e?

17 Ndando ńe oteten a ba ba maboleye̱ Loba na ba ba si maboleye̱ mo̱ e mabata nde o bondame̱. Biso̱ bena di maboleye̱ Loba di no̱nge jangame̱ye̱ ná ebe̱yed’a ka ni si te̱m na sim ya bane̱ e si be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. Di be̱ dibie̱ o bupe̱ malea ma wu na mudī-musangi ná di pande na ńai a bato i kwalabe̱ o 2 Timoteo 3:2-5. Ye mbale̱ ná di titi ná di samba na bambam bato ba be̱n bede̱mo be si do̱lisane̱ Loba. Pondapo̱ je mwemba na babo̱ o wum’ebolo, o esukulu, to̱ wuma di majano̱. Nde di titi eto̱m o dutea to̱ bola ka babo̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ e? Je nde ná di tongwe̱le̱ ke̱ joko Bibe̱l ná jouse̱ mulatako masu na Yehova, di be̱ne̱ pe̱ mundenge ma ba bena ba no̱ngi bedomsedi o bolea Yehova.

18. Ne̱ni beto̱pedi na bedangwedi basu beno̱ ná bongwane̱ bane̱ o mbad’a mudī e?

18 Jangame̱n pe̱ we̱ o jongwane̱ bane̱ o mbad’a mudī. Te̱ dikalo ponda ye̱se̱, akwane̱ Yehova ná ongwane̱ oa o kwala nje e te̱nge̱n o ponda ni te̱nge̱n. Di bole ná bape̱pe̱ ba bie ná je nde Mboṅ a Yehova. Na nika nde bedangwedi basu ba bwam be mawaneano̱ Loba esese, seto̱ biso̱me̱ne̱. Jokwabe̱le̱ ná “di to̱be dibangi la Loba na bepuledi ba nin wase, nde di dangwane̱ ye̱ne̱, te̱me̱ la sim na dube̱ la Loba o nin wase.” (Tito 2:11-14) Di dango te̱ kaponda te̱me̱ la sim la Loba, bane̱ ba me̱nde̱ je̱ne̱ nika, bō̱ be na ná ba kwala ná: “Di mala na bińo̱, ebanja di sengi ná Loba e na bińo̱.”​—Sak. 8:23.

^ par. 10 Eyal’a Grikia yena e tukwabe̱ ná “minda” to̱ “lobango” ye nde di·aʹbo·los, ye nde eyala Bibe̱l e mabolane̱no̱ ońola Satan, muto̱po̱ne̱ Loba lobango.