1. Njika mińakisan mō̱ di malembe̱no̱ e, nde njika njo̱m Yehova a be̱nno̱ o bwane̱ baboledi bao ba jemea muńe̱nge̱ e? (Ombwa maduta ma bebotedi ba jokwa.)

KA NJE te̱ lo bino̱, longe̱ o yen ebe̱yed’a mambo di londi na ndutu. A bonasango na bonańango ba ndolo, jita lańu di malembe̱ maboa mande̱ne̱. To̱ná bō̱ ba mákokwano̱ mińa, bangame̱n bongwa belongi babu ba mbia be máno̱nge̱ mimbu. Bape̱pe̱ pe̱ bangame̱n o po̱ngo̱ miwe̱n o sombwea mbia mabu mambo ma sadisadi ma mapule̱ buńa te̱ ońola dibongo la longe̱. Di bi pe̱ ná jita ba malembe̱ seto̱ mutaka mō̱, nde jita la min mitaka o mulemlem ma ponda! Nika e mano̱ngo̱ne̱ pe̱ babo̱ jita la ponda na ngudi​—esibe̱ so̱nge̱le̱ nje nika e mabaise̱no̱ babo̱ ka mo̱ni. Nde to̱ na nika, lo be̱ne̱ne̱ makaki ma Loba lakisane̱ di bo̱le̱; dube̱ lańu la kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam pe̱ di bam. Nika e mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱ jita!

2. Ne̱ni epas’a Bibe̱l ya Yesaya 40:29 e membe̱no̱ biso̱ e, nde njika diwuse̱ dinde̱ne̱ jeno̱ ná di po̱ngo̱ e?

² Mo̱ lo yo̱ki senga dongo la ponda biana mi mińakisan me ndutu o lembe̱ e? Ye te̱ nika, lo titi bińo̱me̱ne̱ mō̱. Bibe̱l e makwala ná baboledi ba jemea ba kwaṅ bo̱nge̱le̱ ná ba titi pe̱ ná ba lembe̱. (1 Ki. 19:4; Hiob 7:7) Nde o mulopo ma caka  me̱se̱, ba baise̱ nde Yehova ngińa. Ba si sambo, ońolana Loba lasu a “mabatea nuwo̱li ngińa.” (Yes. 40:29) Nje ye ndutu ye nde ná, o nin we̱nge̱ baboledi ba Loba bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná mbadi ni peti bwam ńa lembe̱ mińakisan ma longe̱ ńe nde ná ‘ba se̱le̱ ne̱nge̱ jowe̱ la Yehova wase ońola son a ponda’ ka kwala labu, e be̱ nde biana bolea la Loba di titi bonam, nde mūna. Ba si malanga pe̱ Eyal’a Loba, to̱ jukea o ndongame̱n, to̱ te̱ dikalo​—ka nje te̱ Satan a mapulano̱ ná ba bole.

3. (a) Ne̱ni jeno̱ ná jeka Satan ná a si bo̱bise̱ biso̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Diabolo a bi ná we̱le̱ la biso̱me̱ne̱ mususu o mambo ma mudī di membe̱ biso̱, a si mapula ná di be̱ ngińa. O bo̱lo̱ne̱ te̱ ngudi, mulema pe̱ mu yuka wa, o si panda na Yehova. Bata nde sisea mo̱ be̱be̱, ońolana ‘a me̱nde̱ timbise̱ wa na ko̱iko̱i, embe̱ wa.’ (1 Pet. 5:10; Yak. 4:8) O din jokwa di me̱nde̱ jombwea bete̱medi beba be ná be bo̱bise̱ biso̱ o bolea lasu la Loba; di me̱nde̱ pe̱ kwalea ne̱ni we̱le̱ la bepasi ba Bibe̱l o ebolo leno̱ ná longwane̱ biso̱ o lembe̱. Nde laboso, di se̱le̱ jombwea ne̱ni Yehova a dongame̱nno̱ o jembe̱ biso̱, ka nje te̱ kalat’a Yesaya 40:26-31 e malee̱no̱.

4. Njika belēdi kalat’a Yesaya 40:26 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁴ Langa Yesaya 40:26. To̱ moto a titi ná a so̱nge̱le̱ ngengeti ye o misipo. Bamabie̱ ba nin wase ba mo̱nge̱le̱ ná mukoko masu ma ńambe, nika ńe nde mwindi ma ngengeti we̱ni ngo̱nd’asu e maso̱be̱no̱, mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ mu be̱n buka na 400 ba lokoli la lodun la ngengeti. Nde, Yehova a mabele̱ ngengeti po̱ te̱ na dina. Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Yete̱na Yehova a mombwea bewekedi bao be si be̱n mudī ma longe̱, dutea te̱ ne̱ni a masengano̱ jombwea wa ńena nu maboleye̱ mo̱, seto̱ ońolana e te̱se̱be̱ nde ná o bole nika, nde ońolana o to̱ndi mo̱! (Mye. 19:2, Mye. 19:4, Mye. 19:15) Sango asu ńa ndolo a bi lambo te̱ di mombweye̱ wa. ‘Nde na ńo̱ ango̱ ya mulopo ye̱se̱ i bian muso̱ngi’ na mo̱. (Mat. 10:30) Mutiled’a kalat’a Myenge pe̱ a mabola biso̱ nin mbaki ná: “Yehova a bi mińa ma bambale̱.” (Mye. 37:18) E, a bi mitakisan me̱se̱ o be̱nno̱, e pe̱ ná a bola wa ngińa o lembe̱ mitakisan te̱.

5. Ońola nje jeno̱ mbaki ná Yehova a dongame̱n o bola biso̱ ngińa e?

⁵ Langa Yesaya 40:28. Yehova nde e Tongo a ngińa. K’eyembilan, dutea te̱ ngińa ninde̱ne̱ ńena a bolino̱ wei buka te̱. David Bodanis, ńadibie̱ la wase mō̱ na mutiledi a kwali ná: “Ngińa ńena Wei i mabusise̱no̱ sekundi po̱ te̱ ńe elangisan a [lokoli la lodun la ko̱s’a] mabumbe.” Mot’a muwaso nupe̱pe̱ mō̱ a po̱ngi muso̱ngi ninka ná, wei i “mabusise̱ . . . o sekundi po̱ ngińa ni dongame̱n o londe̱ ńo̱ng’a mbel’a moto ońola pambo a ponda ńa 200 000 la mbu”! Nja ńe ná nu dinga penda ná nu ńena nu “mabole̱” wei ngińa e pe̱ ná a bola biso̱ ngińa ni mapule̱ ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan e?

6. O njika mbadi eko̱ko̱s’a Yesu e s’ambino̱ e, ne̱ni pe̱ bia la nika di membe̱no̱ biso̱ e?

⁶ Langa Yesaya 40:29. Bolea la Yehova Loba di mawana muńe̱nge̱ jita. Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná: “Bambe̱ eko̱ko̱s’am omo̱ń ańu.” Nde a bata pe̱ ná: “Lo makusa wumse̱ o midī mańu. Ebanja eko̱ko̱s’am e s’ambi, mūna mam pe̱ mu wam.” (Mat. 11:28-30) E, ben byala be mbale̱! Ponda iwo̱, je ná di senga wo̱lo̱ ke̱ di masumwe̱ o mboa wala o ndongame̱n to̱ o dikalo. Nde ne̱ni di masengano̱ ke̱ di niwa e? Lo̱ko̱mea​—na  ngudi pe̱ o lembe̱ mitakisan ma longe̱. Na mbale̱, eko̱ko̱s’a Yesu e s’ambi!

7. Teleye̱ bete̱medi bō̱ be mabonde̱ mbal’a byala ba Mateo 11:28-30.

⁷ Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Kayla a ta angame̱n janane̱ diboa la wo̱lo̱ dinde̱ne̱ di si mabō̱, diboa la mo̱nge̱le̱, na mulopo ma sese. Je ná di so̱ṅtane̱ ná ponda iwo̱ jukea la ndongame̱n di ta mo̱ ndutu. Nde ombusa mo̱ po̱ngo̱ miwe̱n ná ukeye o ekwal’a ntelele, a tili ná: “Ekwali e ta nde yombwea bo̱bo̱. Belēdi be bolabe̱ o mbad’a ndedi na ńa muyao ni tute̱le̱ mba o koma miso̱di. Nika ńo̱nge̱le̱ mba ná ndongame̱n ye nde epolo we̱ni nangame̱nno̱ o be̱.” E se̱ muńe̱nge̱ a bono̱ ná a po̱ngi miwe̱n o jukea o ndongame̱n!

8, 9. Nje ńamuloloma Paulo a tano̱ a pula kwala ponda a tilino̱ ná: “Na bo̱bi te̱, mo̱ nde na mabe̱no̱ ngińa” e?

⁸ Langa Yesaya 40:30. To̱ di be̱ne̱ nde dibie̱ la bola lambo nē̱, nje jeno̱ ná di bola na ngud’asu e be̱n moyo. Biso̱ be̱se̱ jangame̱n o bia nika. To̱ná ńamuloloma Paulo a tano̱ a be̱ne̱ dibie̱ la bola mambo mō̱, myoyo mao mi ta meka mo̱ ná a bole nje ye̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi o bola. A so̱so̱medino̱ Loba, na Loba a kwalane̱ mo̱ ná: “O bo̱bo̱ nde ngińa e mapemano̱.” Paulo a so̱ṅtane̱ nika, na mo̱ a bata ná: “Na bo̱bi te̱, mo̱ nde na mabe̱no̱ ngińa.” (2 Kor. 12:7-10) Nje a tano̱ a pula kwala e?

⁹ Paulo a so̱ṅtane̱ ná mambo mō̱ me mena a titino̱ ná a bola esibe̱ jongwane̱ la ngińa ni buki ńao. Mudī-musangi ma Loba nde mu wusa bateye̱ Paulo ngińa ńena a si tano̱ a be̱ne̱. Nde buka nika, mudī ma Loba mu wusa bola Paulo ngińa ná a bole mambo mena a si wusano̱ bola na ngud’ao ńa mo̱me̱ne̱. Mulemlem pe̱ na biso̱. Di me̱nde̱ nde be̱ ngińa na mbale̱, yete̱na ngiń’asu e mawa na Yehova!

10. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ David o lembe̱ mitakisan e?

¹⁰ Mulo̱nge̱ myenge David e̱n ngiń’a mudī-musangi ma Loba ngedi jita. A lo̱ngi ná: “Ońol’ango̱ nde na mawanjano̱ milo̱ṅ ma bila, ońola Loba lam nde na makatano̱ bedima.” (Mye. 18:30) Bedima bō̱ be, nika ná mitakisan mō̱ di titino̱ ná di “kata” na ngud’asu ńa biso̱me̱ne̱, esibe̱ jongwane̱ la Yehova.

11. Teleye̱ ne̱ni mudī-musangi ma Loba mu mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan masu.

¹¹ Langa Yesaya 40:31. Mbela e si mapumwa to̱ saye̱ o ngo̱ pond’a bwaba na ngiń’ao ńa mo̱me̱ne̱. Difio̱ la ngo̱ a wea di mongwane̱ mo̱ o jondea o dime̱ne̱ e mapulano̱, na nika e bola mo̱ ná e kombe̱ ngud’ao. Ońola nika, we te̱ o lembe̱ mitakisan ma ngińa, o̱nge̱le̱ mbela. So̱so̱me̱ye̱ Yehova ná “onde̱le̱” wa tongwea na “mulo̱kedi [to̱so̱ mongwanedi, NW] mudī-musangi.” (Yohane 14:26) Je ná di baise̱ mo̱ Loba to̱ njika ponda di be̱nno̱ ńo̱ng’ao​—háwa te̱. Je pe̱ ná di be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la Loba tobotobo ke̱ di be̱n si so̱ṅtane̱le̱ na elong’a mwemba ewo̱. Nde ońola nje i ńai a si so̱ṅtane̱le̱ i mapo̱no̱ e?

12, 13. (a) Ońola nje si so̱ṅtane̱le̱ di yo̱kino̱ be̱ oteten a Kriste̱n e? (b) Nje myango ma Yose̱f mi malee̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

¹² Si so̱ṅtane̱le̱ di mapo̱ nde oteten a bato ba benama ońolana biso̱ be̱se̱ di titi ke̱nge̱nge̱. Ońola nika ponda iwo̱, byala to̱ beboledi ba bonasango asu be malingise̱ biso̱​—to̱ biso̱ lingise̱ babo̱. Nika ńe ná e be̱ kekise̱ dinde̱ne̱. Ka nje te̱ yeno̱ ońola kekise̱ te̱, Yehova a mabola biso̱ epolo o lee̱le̱ mo̱ jemea lasu, ke̱ joko bola ebolo mulatako na bome na bito ba jemea, bena a to̱ndino̱ to̱na si be̱ labu la ke̱nge̱nge̱.

¹³ Myango ma Yose̱f mi malee̱le̱ ná Yehova Loba a si meka ná baboledi bao ba kekisabe̱. Ke̱ e eso̱mb’a moto,  bonasango a Yose̱f ba ta ba ko̱no̱ne̱ mo̱, na babo̱ bandise̱ mo̱ ka mukom, balane̱ mo̱ o Egipto. (Bbot. 37:28) Yehova a ta e̱ne̱ nje ye̱se̱ e ta e tomba, ye̱ke̱i te̱ a bo pe̱ ndutu o je̱ne̱ ne̱ni diko̱m lao di te̱m na sim Yose̱f di tano̱ di takisabe̱. Nde, a si boli to̱ lambo. Ombusa nika, ponda ba bake̱le̱no̱ Yose̱f ná a puli nangane̱ munj’a Potifar na mińakisan, a we̱le̱be̱ pe̱ o beboa, Yehova a si boli te̱ nde to̱ lambo. Nde Yehova a caki Yose̱f e? Ke̱m! O diwengisan: “To̱ nje . . . [Yose̱f] a tano̱ a bola, Yehova a ta a bola mo̱ e tombwane̱.”​—Bbot. 39:21-23.

14. Njika bwam o mbad’a mudī na o mbad’eyobo jeno̱ ná di kusa ke̱ di ‘pandi’ na malinga e?

¹⁴ Eyembilan epe̱pe̱ yen. Bato jita ba si takisabe̱ ka ne̱ni te̱ David a takisabe̱no̱. Nde di diko̱m la Loba di s’ese̱le̱ ná pimbimbi e ńake mo̱ o mulema. O diwengisan, a tili ná: “Panda na malinga, ese̱le̱ pidi; o si linga, bobe nde bo mabuse̱ oten.” (Mye. 37:8) Njo̱m ńe mweńa buka ye̱se̱ ńa “panda” na malinga ńe nde ná di mapula jembilane̱ Yehova, ńena nu “si mabupisane̱ biso̱ kaponda mawuse̱ masu.” (Mye. 103:10) Nde ye pe̱ muse̱ṅ o “panda” na malinga. Malinga me ná ma wana maboa mō̱ ka tansio̱n na ke̱ye̱ l’ewe̱i. Me ná ma takise̱ dibadi na ahaṅ, na diboa l’ebunga. Di si madutea pe̱ ńai a bwam niponda jeno̱ oteten a malinga. Dongo la ponda pe̱, malinga mande̱ne̱ me ná ma wana diboa la mo̱nge̱le̱ pond’a bwaba. Nde o mune̱ mudi, Bibe̱l e makwala ná, “mulema ma musango mwe nde longe̱ la ńolo.” (Min. 14:30) Nje so̱ jeno̱ ná di bola ke̱ bane̱ ba lingise̱ biso̱ e, ne̱ni pe̱ koma musango na munasango asu e? Je ná di tongwe̱le̱ o bola nika tongwea na we̱le̱ o ebolo malea ma dibie̱ ma Bibe̱l.

15, 16. Ne̱ni jeno̱ ná di sisea nuwusane̱ biso̱ o mbasan e?

¹⁵ Langa Efeso 4:26. Nika e titi biso̱ mańaka ke̱ di matakisabe̱ na ba bena ba si maboleye̱ Yehova. Nde di mabwa ndutu jita ke̱ munasango asu to̱ elong’asu ya mbia e kwali to̱ bola lambo di sengise̱ biso̱ sese o njib’a mulema. Nde nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na di si dimbedi nika e? Mo̱ di me̱nde̱ jese̱le̱ ná ni pimbimbi e je biso̱ oteten pond’a bwaba e? Nga di me̱nde̱ bupe̱ malea ma dibie̱ ma Bibe̱l o pomane̱ sangilane̱ bwambo e? Di si pomane̱ te̱ po̱ngulane̱ ben bete̱medi, e me̱nde̱ be̱ biso̱ ndutu o koma musango na munasango asu.

¹⁶ Dutea te̱ ná munasango mō̱ a wusane̱ wa, nde o titi pe̱ to̱ o we̱le̱ dimbea nika. Nje weno̱ ná o bola ná o kome musango e? Laboso, se̱le̱ kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ ekwali e  malongisane̱ na munaso̱ngo̱. O si dimbea ná e nde diko̱m la Yehova. (Mye. 25:14) Loba a to̱ndi mo̱. Yehova a malee̱le̱ mako̱m mao muyao, a mengane̱ pe̱ biso̱ ná di bole mulemlem. ( Min. 15:23; Mat. 7:12; Kol. 4:6) Di londe̱ maba, dutea nje o me̱nde̱no̱ kwala. O si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná munaso̱ngo̱ a boṅsane̱ nde o lingise̱ wa; bolane̱ nde jo̱nge̱le̱ ná yen ebe e ta nde diwuse̱ to̱so̱ ná wa nde o si so̱ṅtane̱ mo̱. Emba ná pondapo̱ wame̱ne̱ pe̱ o be̱n njo̱m o bo bwambo. K’eyembilan, we ná o botea ekwali na ben byala ná, “Yen ebe, mba nde na pomane̱ linge̱, nde ponda o kwalisane̱no̱ mba kie̱le̱, na sengi . . .” Ekwali e si tombi te̱ ka nje te̱ o tano̱ o pula, wasa ponda nipe̱pe̱ o koma musango. Ná weno̱ o wasa ponda nipe̱pe̱, kane̱ ońola munaso̱ngo̱; baise̱ Yehova ná a namse̱ mo̱, ongwane̱ pe̱ wa o soke̱ miso̱ mo̱ngo̱ o bede̱mo ba bwam ba munaso̱ngo̱. To̱ nje e po̱, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ná o po̱ngi miwe̱n mo̱ngo̱ me̱se̱ o koma musango na munaso̱ngo̱, ńe nde diko̱m la Loba.

17. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o jate̱le̱ ke̱ di boli bobe e, ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ o jemea di jongwane̱ e?

¹⁷ Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ba si dongame̱n o bolea Yehova ońolana ba boli bobe bonde̱ne̱. Be ná ba taka jita ońolana teten e makaise̱ babo̱. Mulema ma Kiṅe̱ David mwena mu ta mu kaise̱ mo̱ mu tute̱le̱ mo̱ o kwala ná: “Ebanja ponda na wutino̱ mo̱, ńolo e ta e niwo̱lea mba ońola mbemb’am ńa buńa te̱. Ebanja dia lo̱ngo̱ di ta di wisame̱ omo̱ń am mwese na bulu.” David a lembe̱ mi mitakisan ka mot’a mudī. A tili ná: “Owa nde na bīse̱no̱ wa myobe mam, . . . na wa o lakise̱ ewu a myobe mam.” (Mye. 32:3-5) O boli te̱ bobe bonde̱ne̱, Yehova a le̱le̱m o jongwane̱ wa o be̱ne̱ ja la bwam la mudī. Nde wangame̱n o kasa jongwane̱ a mabolano̱ tongwea na mwemba. (Min. 24:16; Yak. 5:13-15) O si tombise̱ ponda e ya be̱ o bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea! Nde nje bola yete̱na o dia o mo̱nge̱le̱ bobe o bolino̱ bwena bo lakisabe̱ etum a ponda e?

18. Ne̱ni eyembilan a Paulo yeno̱ ná yongwane̱ ba bena ba mo̱nge̱le̱ ná ba si dongame̱n o bolea Yehova e?

¹⁸ Ponda iwo̱, myobe Paulo a bolino̱ o mińa mi tombi mi ta be̱ mi takise̱ mo̱. Embi ná: “Ebanja mba nde ne nusadi buka bamuloloma be̱se̱, ńena nu si dongame̱n belabe̱ ńamuloloma, ebanja na ta na takise̱ mwemba ma Loba.” Nde Paulo a bati ná: “Ońola nded’a Loba nde neno̱ nje neno̱.” (1 Kor. 15:9, 10) Yehova emedi Paulo to̱na mawuse̱ a bolino̱, a ta pe̱ a pula ná Paulo mo̱me̱ne̱ a so̱ṅtane̱ nika. Wate̱le̱ te̱ na mbale̱ ońola myobe mo̱ngo̱ mi tombi, nde o puse̱le̱ pe̱ mo̱ oboso ba batudu bupisane̱ bodilo ba bobe o bolino̱, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ lakise̱ wa. Ońola nika, dube̱ byala ba Yehova, wemeye pe̱ ná a lakise̱ wa!​—Yes. 55:6, 7.

19. Te̱xt asu ńa mbu má 2018 ńe nde ná nje e, ońola nje pe̱ e te̱nge̱nno̱ e?

¹⁹ Nika yen ebe̱yed’a mambo e nipo̱no̱ o su lao, je ná jenge̱le̱ ná mitakisan ma longe̱ mi bate be̱ jita. Nde be̱ mbaki ná nu ńena nu ‘mabateye̱ nuwo̱li ngińa, nu mabole̱ nubo̱bi ngudi’ e ná a bola wa nje e mapule̱ wa o lembe̱. (Yes. 40:29; Mye. 55:23; 68:20) O mun mbu má 2018, nin mbale̱ ńe mweńa e me̱nde̱ jo̱ngo̱be̱le̱ biso̱ ponda te̱ di me̱nde̱no̱ jukea o ndongame̱n o Ndabo a Janea. Ńe o ben byala ba te̱xt asu ńa mbu: “Ba ba pite̱ na Yehova ba makusa ngud’a peńa.”​—Yes. 40:31.