1, 2. Njika jako̱to̱ne̱ di me̱nde̱ late̱ bato o mbu má 2018 buka me̱se̱ e, na ońola nje pe̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

O BUŃA ba 31 má So̱ṅe̱ 2018, ombusa to̱ngo̱me̱ la wei, tumba la Loba na bato bape̱pe̱ ba lee̱le̱ ńo̱ngi ba me̱nde̱ ko̱to̱me̱ ońola bolise̱ la Da la Sango di mabolisabe̱ nde mbu te̱ ngedi po̱. Kaponda yo̱mbilane̱ la ngo̱nde̱, lodun la bato lo me̱nde̱ ko̱to̱me̱ o bolise̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Mbu te̱, din bolise̱ di malata bato o mbadi ńe betańsedi, buka to̱ njika jako̱to̱ne̱ dipe̱pe̱ o nin Wase!

² Di titi ná di bia nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova na Yesu beno̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni háwa po̱ te̱ ombusa nine̱, lodun la bato o wase lo mako̱to̱me̱no̱ ońola din jako̱to̱ne̱ la tobotobo natē̱ bo buńa bo po̱ o su. Bibe̱l e kwali oboso ba ponda ná “dimuti dinde̱ne̱ lena to̱ moto [a titino̱ ná] a so̱nge̱le̱, bato ba bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱” ba me̱nde̱ te̱ misea ná: “Jongise̱ le nde la Loba lasu nu jai omo̱ń a bejedi na la Mun’a mudo̱ngi pe̱!” (Bbī. 7:9, 10) Njika  bwam yeno̱ ná Yehova na Yesu ba bolabe̱ edube o ni mbadi tongwea na bolise̱ la Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu mbu te̱!

3. Njika myuedi din jokwa di malano̱ jalabe̱ e?

³ Myuedi mō̱ min din jokwa di malano̱ jalabe̱. (1) Ne̱ni mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a boṅsane̱ din bolise̱, a tombwane̱ pe̱ ke̱ ukedi oten e? (2) O njika mbadi Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di masue̱le̱no̱ jalatane̱ la tumba la Loba e? (3) Ne̱ni mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a sue̱le̱ di jalatane̱ e? (4) Din bolise̱ di me̱nde̱ bo̱ buńa bō̱ e? Yete̱na e, njika ponda e?

4. Ońola nje yeno̱ biso̱ mweńa o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu yete̱na e we̱li be̱ e?

⁴ Dutea mweńa ma jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. O̱nge̱le̱ ná ndongame̱n a mwemba ye nde dongo diwo̱ la jowe̱ lasu. Mbaki ńe nde ná Yehova na Yesu ba bi nja nu mapo̱nge̱ miwe̱n o jukea o din jako̱to̱ne̱ le mweńa buka me̱se̱ la mbu. Na mbale̱, di be̱n ńo̱ngi ná be̱ne̱ ná di me̱nde̱ jukea o din bolise̱, o sumo te̱ ke̱ je nde o bete̱medi be si mabole̱ biso̱ epolo na bambam o bola nika. Di lee̱ te̱ tongwea na bebolo basu ná ndongame̱n a jowe̱ ye biso̱ mweńa, di mabata nde o bola Yehova njo̱m o we̱le̱ dina lasu o ‘kalat’ao ńa jo̱nge̱le̱’​—“kalat’a longe̱”​—owe̱ni mina ma ba a mapulano̱ bola longe̱ la bwindea ma tilabe̱no̱.​—Mal. 3:16; Bbī. 20:15.

5. Mińa to̱ mininga oboso ba Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, ne̱ni jeno̱ ná di ‘keka biso̱me̱ne̱ nga di bam o dube̱’ e?

⁵ Mińa to̱ mininga oboso ba Jo̱nge̱le̱ le kwed’a Yesu, je ná di te̱se̱ ponda o jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ o muka mulatako masu na Yehova. (Langa 2 Korinto 13:5.) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Tongwea na ‘keka biso̱me̱ne̱ nga di bam o dube̱.’ Ná di bole nika, di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na dube̱ na mbale̱ ná ne nde o mpo̱m ma bebokedi bō̱ na nune Yehova a po̱sino̱ o bola jemea lao e? Mo̱ na mapo̱ngo̱ miwe̱n me̱se̱ o te̱ dikalo na jokwe̱le̱ myango ma bwam ma Janea e? Beboledi bam be malee̱ ná na dube̱ na mbale̱ ná je nde o mińa misukan, na ná su la byanedi ba Satan jā be̱be̱ e? Mo̱ na be̱ne̱ne̱ Yehova na Yesu mulemlem ma lakisane̱ tatan ka nje te̱ e tano̱ ponda na bake̱no̱ Yehova Loba longe̱ lam e?’ (Mat. 24:14; 2 Tim. 3:1; Bon. 3:14) Di dutedi te̱ o malabe̱ ma myuedi ka min, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o keka biso̱me̱ne̱.

6. (a) Njika mbadi po̱ na mune ńe, ńa be̱ne̱ longe̱ la bwindea e? (b) Ne̱ni mutudu mō̱ a maboṅsane̱no̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu mbu te̱ e, ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná wembilane̱ mo̱ e?

⁶ Langa o duteye pe̱ o Betiledi be mabole̱ beteledi ba Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. (Langa Yohane 3:16; 17:3.) Mbadi po̱ na mune ńa be̱ne̱ longe̱ la bwindea ńe nde ‘bia’ la Yehova na “dube̱” la Yesu, mpo̱m mao ma muna. Ná o boṅsane̱ din bolise̱, we ná o po̱so̱ jokwa mambo mō̱ ma mongwane̱ wa o sisea Yehova na Yesu be̱be̱. Jombwe te̱ nje mutudu mō̱ ń’etum a ponda a mabolano̱. Na ponda, a ko̱te̱le̱ Njongo a Betatedi i ta i to̱pea tobotobo ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu na ndolo ńena Yehova na Yesu ba lee̱le̱no̱ biso̱. Woki po̱ oboso ba din bolise̱, a malanga pe̱te̱ ma mokwa, a dutea pe̱ o mweńa ma bolise̱ bo buńa. Ponda iwo̱ a mabata po̱ to̱ iba o yi yena a mabe̱ne̱no̱. Nu mutudu a so̱i ná bata la langa ma mokwa, name̱ne̱ pe̱ na langa na dutea o bepasi ba Bibe̱l be po̱so̱be̱ ońola di bolise̱, di mongwane̱ mo̱ o jokwa mambo ma peńa mbu te̱. Di buki me̱se̱, a masenga na mo̱me̱ne̱ ná ndolo a be̱ne̱ne̱no̱ Yehova na Yesu e mabenga nde ńaka mbu te̱. Ni ńai a mudango ma jokwa mwe ná mongwane̱  wa o ńakise̱ ndol’ango̱ ńa Yehova na Yesu, mongwane̱ pe̱ wa o bata busane̱ tombwane̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu.

7. (a) Ońola njika lambo Yesu a kane̱no̱ o bulu ba Da la Sango laboso e? (b) Nje e malee̱ ná Yehova alabe̱ muka ma Yesu e?

⁷ O bulu ba Da la Sango laboso, Yesu a kane̱ ná bokwedi bao be̱se̱ ba be̱ mulatako, na ná ba be̱ne̱ mulemlem ma mulatako ma tiki mwe oteten a bā na Sango. (Langa Yohane 17:20, 21.) Yehova alabe̱ mu muka ma Mun’ao ńa ndolo, o nin we̱nge̱ pe̱, lodun la bato lo dube̱ ná Yehova a lom Mun’ao. Din bolise̱ di malee̱ ná bwē buka to̱ njika jako̱to̱ne̱ la tumba la Loba ná jalatane̱ le oteten a Mboṅ a Yehova. Bato ba ńai na ńai a matumba, na miso̱no̱ m’eyobo ba mako̱to̱me̱ o matongo ma wase me̱se̱. O bepolo bō̱, bato ba ńai na ńai a miso̱no̱ ba si mako̱to̱me̱ o jowe̱, e po̱i pe̱ te̱ ná nika e be̱, bato ba mayaṅa babo̱. Nde ni ńai a jalatane̱ le mpesa o miso̱ ma Yehova na ma Yesu!

8. Njika mwe̱ndi Yehova a bolino̱ Hesekiel jombwea jalatane̱ e?

⁸ Biso̱ tumba la Yehova di titi mańaka o je̱ne̱ ná je mulatako. Yehova a se̱le̱ bīse̱ nika oboso ba ponda. Jombweye te̱ mwe̱ndi a bolino̱ muto̱ped’a mudī Hesekiel jombwea besungu ba bebongo beba be me̱nde̱ late̱, esungu ebongo “a Yuda” na esungu ebongo “a Yose̱f.” (Langa Hesekiel 37:15-17.) “Myuedi ma balangedi” mi busisabe̱ o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa Madibe̱dibe̱ 2016 mi boli beteledi ná: “Yehova a boli Hesekiel mwe̱ndi ma dipita, na dikaki la jalatane̱ la tumba la Israel ombusa timbisabe̱ lao pe̱te̱ o Mundi ma Dikaki. Mu mwe̱ndi mu ta pe̱ mu bīse̱ jalatane̱ la tumba la Loba di botedi o bebotedi ba mińa misukan.”

9. Ne̱ni belondisedi ba eding’a Hesekiel be me̱ne̱ne̱no̱ mbu te̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu e?

⁹ Botea o mbu má 1919, Yehova a se̱le̱ nde son na son bokise̱ pe̱te̱ peńa bo̱kisabe̱, na lata pe̱ babo̱, bena ba ta nde eyemban a esungu ebongo “a Yuda.” Denge̱ jita la ba bena ba be̱n dipita la longe̱ o wase​—bena be eyemban a esungu ebongo “a Yose̱f”​—ba malata na bo̱kisabe̱, na ma mabo̱to̱ mabane̱ ma timba “dibemba . . . diwo̱.” (Yohane 10:16; Sak. 8:23) Yehova a ta a kakane̱ ná a me̱nde̱ lata be besungu ba bebongo bebane̱, a timbise̱le̱ mo̱ ebongo ewo̱ o dia lao. (Hes. 37:19) O nin we̱nge̱ ma mabo̱to̱ mabane̱ ma mabolea o mulatako owas’a mpo̱m ma Kiṅe̱​—Yesu Kristo, ńena eding’a Loba e bele̱no̱ ná “mūt’am David.” (Hes. 37:24, 25) Jalatane̱ la tiki Hesekiel a kwaledino̱ di me̱ne̱ne̱ ná bwē mbu te̱ oteten a bo̱kisabe̱ na “mido̱ngi mipe̱pe̱” ke̱ ba mabolise̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu mwemba! Nje so̱ mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a bola o bwam ba kombe̱ na sue̱le̱ di jalatane̱ e?

10. Ne̱ni jeno̱ ná di sue̱le̱ jalatane̱ oteten a tumba la Loba e?

¹⁰ Mbadi po̱ ńa sue̱le̱ jalatane̱ la tumba la Loba ńe nde tongwea na sa sibise̱ la ńolo. Ponda Yesu a tano̱ o wase, ome̱le̱ bokwedi bao ná ba be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. (Mat. 23:12) Je te̱ sibise̱ la ńolo, di si me̱nde̱ be̱ne̱ edī a lombitane̱ ya nin wase. O diwengisan, sibise̱ lasu la ńolo di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a ba bena ba madie̱le̱, ni ńai a sengane̱ pe̱ ńe mweńa ońola jalatane̱ o mwemba. Omo̱ń a me̱se̱, sibise̱ lasu la ńolo di me̱nde̱ do̱lisane̱ Loba, ebanja a “mate̱nge̱ne̱ bakumba, nde a malee̱le̱ ba ba sibise̱ ńolo ndedi.”​—1 Pet. 5:5.

11. Ne̱ni dutea o beteledi b’ewolo na wań di mongwane̱no̱ biso̱ o sue̱le̱ jalatane̱ e?

 ¹¹ Mbadi ni londe̱ iba jeno̱ ná di sue̱le̱ jalatane̱ ńe nde no̱ngo̱ la ponda o dutea o janda l’ewolo na wań ba mabolane̱no̱ o bo buńa ba Jo̱nge̱le̱. Oboso ba bo bulu ba tobotobo​—bwambwam so̱ o bo bulu me̱ne̱​—dutea ná pō̱m jombwea beteledi ba y’ewolo e si be̱n esasange na wań. (1 Kor. 11:23-25) Ewolo ye nde eyemban a ńol’a ke̱nge̱nge̱ ńa Yesu ni bolabe̱ jabea, wań pe̱ ńe nde eyemban a maya mao ma komabe̱. Nde jangame̱n o so̱ṅtane̱ o njiba nje y’ewolo na ni wań ba be̱nno̱ ka beteledi. O̱nge̱le̱ ná jabea la diko̱ti la Kristo di malee̱le̱ ndolo inde̱ne̱ i buki ye̱se̱ iba​—ndolo Yehova a lee̱le̱no̱ ná a boli Mun’ao ońol’asu, na ndolo Yesu a lee̱le̱no̱ ná emedi o bola longe̱ lao ońol’asu. Biso̱ pe̱ jangame̱n to̱ndo̱ babo̱ ońola ndolo ba lee̱le̱no̱. Ndolo biso̱ na bane̱ bonasango asu pe̱ di be̱ne̱nno̱ Yehova ńe nde ka musinga mu makake̱ biso̱ mwemba na jembe̱ pe̱ jalatane̱ lasu.

12. O eyembilan a kiṅe̱ ni mano̱ngo̱ne̱ bautu bolangi, ne̱ni Yesu a tele̱ye̱no̱ ná bwē ná Yehova a mengane̱ biso̱ ná di lakise̱ e?

¹² Mbadi ni londe̱ ilalo jeno̱ ná di sue̱le̱ jalatane̱ ńe nde ke̱ di malakise̱ bane̱ na mulema mwe̱se̱. Di malakise̱ te̱ ba ba wusane̱ biso̱, di malee̱le̱ nde ná je muńe̱nge̱ ná myobe masu me ná mi lakisabe̱ tongwea na diko̱ti la Yesu Kristo. Ombwea te̱ eyembilan ewo̱ o byembilan ba Yesu be o kalat’a Mateo 18:23-34. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na be̱n ńo̱ngi o we̱le̱ nje Yesu okwe̱le̱no̱ o ebolo e? Mo̱ na maso̱ṅtane̱ bonasango am, na lee̱le̱ pe̱ babo̱ we̱lisane̱ e? Mo̱ na le̱le̱m o lakise̱ ba bena ba wusane̱ mba e?’ Ye mbale̱ ná myobe mō̱ mi buki mine̱, ye pe̱ mot’a benama nu titi ke̱nge̱nge̱ ndutu o lakise̱ mawuse̱ mō̱. Nde, yen eyembilan e mokwe̱le̱ biso̱ nje Yehova a mengane̱no̱ biso̱. (Langa Mateo 18:35.) Yesu a teleye̱ ná bwē ná Yehova a si me̱nde̱ lakise̱ biso̱, yete̱na di si lakise̱ bonasango asu ke̱ bate̱le̱ na mbale̱. Ye mweńa o dutea jombwea nika! Di matata na kombe̱ jalatane̱ lasu la tiki ke̱ di malakise̱ bane̱ ka nje te̱ Yesu okwe̱le̱no̱ biso̱ o bola.

13. Ne̱ni di masue̱le̱no̱ jalatane̱ ke̱ di makoma musango na bane̱ e?

¹³ Di malee̱le̱ ná je bakome̱ musango  ke̱ di malakise̱ bane̱. O̱nge̱le̱ man malea ma Paulo ná, jangame̱n “lembe̱ o be̱ moto mō̱ o mudī ońola jatingane̱ la musango.” (Efe. 4:3) O ponda Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, tobotobo o bo bulu, dutea bwambwam o ne̱ni o madie̱le̱no̱ wame̱ne̱ o mbasanedi ma bane̱. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ba bena ba bi mba ba me̱ne̱ na bwē ná na si mane̱nge̱ malinga e? Mo̱ bato ba me̱ne̱ ná na mawe̱ na ngińa o koma musango na sue̱le̱ pe̱ jalatane̱ e?’ Yangame̱n ná di duteye o mi myuedi ma mweńa o nin pond’a mbu.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je o “we̱lisane̱ mō̱ na nune̱ o ndolo” e?

¹⁴ Mbadi ni londe̱ ine̱i ńa sue̱le̱ jalatane̱ ńe nde ke̱ di membilane̱ Loba la ndolo Yehova, o lee̱le̱ ndolo. (1 Yohane 4:8) Di si kwala to̱ buńa jombwea bonasango asu ná, “Nangame̱n o lee̱le̱ babo̱ ndolo ońolana be nde bonasango am, nde o mbale̱ na si to̱ndi babo̱”! Ninka jo̱nge̱le̱ di titi mulatako na malea ma Paulo ná jangame̱n o “we̱lisane̱ mō̱ na nune̱ o ndolo.” (Efe. 4:2) Maka ná a si kwali buka te̱ ná jangame̱n o “we̱lisane̱ mō̱ na nune̱.” A bati ná jangame̱n bola nika “o ndolo.” Diwengisan le oten. O mwemba masu, di be̱n ńai a bato ye̱se̱ yena Yehova a dutino̱. (Yohane 6:44) Yehova a duti te̱ babo̱ ke̱ ye nde ná e̱n ná be ná ba to̱ndo̱be̱. Ne̱ni so̱ biso̱ jeno̱ ná di langa munasango asu ka mō̱ nu si dongame̱n o to̱ndo̱be̱ na biso̱ e? Di lee̱le̱ babo̱ ndolo ka nje te̱ Yehova anedino̱ biso̱ ná di bole!​—1 Yohane 4:20, 21.

15. Ne̱ni di bino̱ ná Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu disukan di me̱nde̱ be̱ e?

¹⁵ Buńa bō̱, jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di me̱nde̱ bolisabe̱ ońola ngedi nisukan. Ne̱ni di bino̱ nika e? O leta lao laboso di tutabe̱le̱ na mudī-musangi a tiledino̱ bato ba Korinto, Paulo a tiledi bo̱kisabe̱ ná mbu te̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ kwed’a Yesu, ba “malangwa nde kwed’a Sango natē̱ a po̱.” (1 Kor. 11:26) Eyal’a “po̱” ye nde lambo diwo̱ n’eyala ná “a mawa” yena Yesu a bolane̱no̱ o eding’ao jombwea mińa misukan. A kwali jombwea ndenge̱ ninde̱ne̱ ni mapo̱ ná: “Eyemban a Mun’a moto e me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ o mo̱ń, matumba ma wase me̱se̱ ma me̱nde̱ jeya mbembe, ma me̱nde̱ je̱ne̱ Mun’a moto a mawa o mawindi ma mo̱ń na ngińa ninde̱ne̱ n’edube. Nde [Yesu] a me̱nde̱ loma ange̱l ao na mumban munde̱ne̱ ma museba, nde i me̱nde̱ ko̱te̱le̱ bapo̱so̱be̱ bao o matongo ma wase mane̱i, botea o su la mo̱ń diwo̱ nate̱na dine̱.” (Mat. 24:29-31) Din ‘ko̱te̱le̱ la bapo̱so̱be̱’ di me̱nde̱ nde be̱ ponda ńena Kriste̱n yo̱kisabe̱ yena i dia o wase i me̱nde̱no̱ kusa bowe̱n babu ba mo̱ń. Nika e me̱nde̱ nde bolane̱ ke̱ dongo laboso la ndenge̱ ninde̱ne̱ di matomba, oboso ná bila ba Armagedon be mabotea. Denge̱ ye 144 000 e manane̱ kiṅ’a nin wase ye̱se̱ mwemba na Yesu. (Bbī. 17:12-14) Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu lena di me̱nde̱ bolisabe̱ oboso ná Yesu a ‘mapo̱’ o ko̱te̱le̱ bo̱kisabe̱ nde di me̱nde̱ be̱ disukan.

16. Ońola nje o no̱ngino̱ bedomsedi ba jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu mun mbu e?

¹⁶ Di no̱nge bedomsedi ba jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu la 31 má So̱ṅe̱ 2018. Di baise̱ pe̱ Yehova Loba ná ongwane̱ biso̱ o benga sue̱le̱ jalatane̱ la tumba lao! (Langa Myenge 133:1.) O si dimbea ná buńa bō̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di me̱nde̱no̱ bolise̱ di me̱nde̱ nde be̱ disukan. Denge̱ bo buńa bo mapo̱, di bole me̱se̱ ná jukeye, di we̱le̱ pe̱ tiki jalatane̱ la muńe̱nge̱ Jo̱nge̱le̱ la Kwed’a Yesu di mawaneano̱ biso̱.