Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Embe̱ mulema, o bole ebolo”

“Embe̱ mulema, o bole ebolo”

“Be̱ ngińa, embe̱ mulema, o bole ebolo! O si bwa bo̱ngo̱, o si soa! Ebanja Yehova . . . e na wa!”​—1 MYAN 28:20.

MYENGE: 38, 34

1, 2. (a) Njika m’bē̱ ma mweńa Salomo a kusino̱ e? (b) Nje David o̱nge̱le̱no̱ jombwea Salomo e?

SALOMO a ta a kusa bediedi ná ombweye ebolo ewo̱ e ta mweńa buka be̱se̱​—ebol’a longa la tempe̱l o Yerusalem. Ni ndabo e ta ńangame̱n “kola bwambi, kańená dina lao n’edub’ao [ba ta bangame̱n] biane̱ o bekombo be̱se̱.” Di buki me̱se̱, tempe̱l e me̱nde̱ nde be̱ “ndabo a Yehova Loba.” Yehova a ta a po̱so̱ Salomo ka mombwed’a y’ebolo.​—1 Myan. 22:1, 5, 9-11.

2 Kiṅe̱ David a ta a lakisan ná Loba a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱, nde Salomo a ta a dia ‘mūtu, na mbo̱ti.’ Mo̱, a wusa be̱ne̱ ngiń’a mulema o jemea m’bē̱ ma longa tempe̱l e? Be̱ lao la mūtu na mbo̱ti ba wusa jeka mo̱ e? Ná a tongwe̱le̱, e ta e pula ná Salomo embe̱ mulema, a bole pe̱ ebolo.

3. Nje Salomo a wusano̱ jokwa jombwea ngiń’a mulema ńa sango e?

3 Yen ebe Salomo oko jita jombwea ngiń’a mulema o mbasanedi ma sango David. Ke̱ a dia eso̱mbe̱, David anane̱ ńama i ta i takise̱ dibemba la sango. (1 Sam. 17:34, 35) A lee̱le̱ pe̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱ ponda a te̱nge̱ne̱no̱ ńamb’a mot’a bwemba mō̱. E, na jongwane̱ la Loba na se̱nge̱ po̱, David a bo Goliat.​—1 Sam. 17:45, 49, 50.

4. Ońola nje Salomo a tano̱ angame̱n be̱ne̱ ngiń’a mulema e?

4 E ta e te̱nge̱n na mbale̱ ná David ome̱le̱ Salomo ná embe̱ mulema ná a longe tempe̱l! (Langa 1 Myango 28:20.) Salomo a si lee̱le̱ te̱ ngiń’a mulema, bo̱ngo̱ bo wusa jeka mo̱, ko̱te̱le̱ la mā di wusa be̱ bobe buka si po̱le̱ la y’ebolo o su.

5. Ońola nje be̱ne̱ ngiń’a mulema e?

5 Kana Salomo di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova o be̱ne̱ ngiń’a mulema ná di bo̱le̱ ebolo. Ná di tongwe̱le̱, je ná jombwea byembilan ba ngiń’a mulema bō̱ ba kwaṅ. Je so̱ ná di dutea ne̱ni lee̱le̱ ngiń’a mulema ná di bole ebol’asu nate̱n’o su.

BYEMBILAN BA NGIŃ’A MULEMA

6. Nje e mubise̱ wa o ngiń’a mulema ńa Yose̱f e?

6 Jombweye te̱ ngiń’a mulema Yose̱f a lee̱le̱no̱ ponda munj’a Potifar a pulino̱ ná a wite̱ musonje. A ta a bia ná banga la nangane̱ mo̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ betune̱ bende̱ne̱. Nde a lee̱le̱ ngiń’a mulema, a no̱ngo̱ bedomsedi be bam.​—Bbot. 39:10, 12.

7. Tele̱ye̱ ne̱ni Rahab a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema. (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

7 Rahab pe̱ e nde eyembilan epe̱pe̱ ya ngiń’a mulema. Ponda bale̱ so̱ṅtane̱ mundi ma Yeriko ba po̱ino̱ o mbo’ao, a wusa bwa bo̱ngo̱, a banga jongwane̱ babo̱. Nde nika a tano̱ a lakisane̱ Yehova, a wuti ba bato baba na mo̱ ongwane̱ babo̱ o ńa mīla esibe̱ mbeu a ńolo. (Yos. 2:4, 5, 9, 12-16) Rahab embi ná Yehova nde e Loba la mbale̱, a dube̱ pe̱ ná o to̱ njika mbadi, a me̱nde̱ bola Bonaisrael mundi. A s’ese̱le̱ ná bo̱ngo̱ ba bato, to̱ mo̱me̱ne̱ ba Kiṅ’a Yeriko na bato bao, bo be̱ mo̱ ekeṅan. O diwengisan, a no̱ngi bedomsedi bena be timbi sunge̱ mo̱ na mbia mao.​—Yos. 6:22, 23.

8. Ne̱ni ngiń’a mulema ńa Yesu ńongwane̱no̱ bamuloloma e?

8 Bokwedi ba Yesu ba jemea ba lee̱le̱ eyembilan a bwam ya ngiń’a mulema. Be̱n ngiń’a mulema ńena Yesu a lee̱le̱no̱. (Mat. 8:28-32; Yohane 2:13-17; 18:3-5) Eyembilan ao yongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ ngiń’a mulema. Ponda Sadukai ba te̱nge̱ne̱no̱ babo̱, bamuloloma ba s’embe̱ jokwe̱le̱ o dina la Yesu.​—Bebolo 5:17, 18, 27-29.

9. Ne̱ni 2 Timoteo 1:7 e mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ owe̱ni ngiń’a mulema e mawano̱ e?

9 Yose̱f, Rahab, Yesu, na bamuloloma ba ta ba be̱ne̱ ngińa ni tute̱le̱ babo̱ o bola ebol’a bwam. Ba si ta ngiń’a mulema ońolana ba ta ba lakisane̱ babo̱me̱ne̱ buka moyo. Ba ta nde ba lakisane̱ Yehova. E yo̱ki pe̱ pula biso̱ ngiń’a mulema. O mulopo ma lakisane̱ biso̱me̱ne̱, di se̱me̱ye̱ nde na Yehova. (Langa 2 Timoteo 1:7.) Jombweye te̱ bete̱medi ba longe̱ beba be mapule̱ ngiń’a mulema: o mbia masu na o mwemba.

BETE̱MEDI BE MAPULE̱ NGIŃ’A MULEMA

10. Ońola nje beso̱mbe̱ be Kriste̱n bangame̱nno̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema e?

10 Beso̱mbe̱ be yo̱ki o so̱be̱ o bete̱medi bō̱ be mabaise̱ ngiń’a mulema o bolea Yehova. Be ná bokwa na Salomo nu lee̱le̱ ngiń’a mulema o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ ná a bo̱le̱ ebol’a tempe̱l, ba bupe̱ pe̱ eyembilan ao. To̱ná beso̱mbe̱ bangame̱nno̱ kusane̱ bayedi babu bediedi, babo̱me̱ne̱ pe̱ ba be̱n bedomsedi ba mweńa bangame̱nno̱ no̱ngo̱. (Min. 27:11) Bedomsedi ba dibie̱ bangame̱nno̱ no̱ngo̱ jombwea mindenge ma bwam, longe̱le̱ la ńolo na bedangwedi be ko̱nji na dubise̱, be mabaise̱ ngiń’a mulema, ońolana i ńai a beso̱mbe̱ i mate̱nge̱ne̱ nde mpuli ma Satan, ńena nu mate̱nge̱ne̱ Loba.

11, 12. (a) Ne̱ni Mose a lee̱le̱no̱ eyembilan a bwam ya ngiń’a mulema e? (b) Ne̱ni beso̱mbe̱ beno̱ ná bembilane̱ Mose e?

11 Bedomsedi bō̱ ba mweńa beso̱mbe̱ bangame̱nno̱ no̱ngo̱ be nde jombwea mambo ba mabupe̱no̱ o longe̱. O bekombo bō̱, ba mańakisane̱ babo̱ o bupe̱ besukulu bende̱ne̱, na ebol’a musawedi munde̱ne̱. O bekombo bepe̱pe̱, si be̱ne̱ la bekusedi di matute̱le̱ beso̱mbe̱ ná be soke̱ babo̱me̱ne̱ o sombwea mbia mabu. We te̱ o nin ńai a bete̱medi, o̱nge̱le̱ Mose. Kana a kokisabe̱no̱ na mun’a Farao ńa muto, a wusa pula ko̱ m’bwaṅ, to̱ be̱ mot’a mweńa. Dutea te̱ mińakisan a kusino̱ na mbia mao ma Egipto, balēdi bao, na babole̱ mo̱ malea! O mulopo ma jemea bola nika, na ngiń’a mulema, Mose a po̱si o sue̱le̱ jowe̱ la mbale̱. Ese̱le̱ m’bwaṅ ma Egipto, a lakisane̱ Yehova. (Bon. 11:24-26) Yehova a namse̱ mo̱, a me̱nde̱ pe̱ bata namse̱ mo̱ o kie̱le̱ ni maye̱.

12 Nika pe̱ nde Yehova a me̱nde̱no̱ namse̱ beso̱mbe̱ be mawe̱ na ngińa o bupe̱ mambo ma mudī na se̱le̱ pe̱ pulise̱ miam ma Janea. A me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o londe̱ ńo̱ng’a mbia mabu. O ńo̱ṅo̱n a boso, eso̱mb’a moto Timoteo a ta nde a soke̱ mo̱me̱ne̱ o mambo ma mudī, wa pe̱ we ná o bola nika. *​—Langa Filipi 2:19-22.

Mo̱, o no̱ngi bedomsedi o be̱ ngiń’a mulema o matongo me̱se̱ ma longe̱ lo̱ngo̱ e? ((Ombwa mongo 13-17))

13. Ne̱ni ngiń’a mulema ńongwane̱no̱ munańango mō̱ o tongwe̱le̱ mpuli mao e?

13 Munańango mō̱ o Alabama, o Bekombo be lati ba Amerika a ta angame̱ne̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema o te̱se̱ mambo ma mudī oboso. Mo̱ ná: “O bokoka bwam, na ta pī jita. Na si ta na to̱po̱ na bato o Ndabo a Janea, ngedi ininga so̱ na jumba o mo̱mbe̱ ma be̱n ba bato.” Tongwea na jongwane̱ la bayedi bao, na bato bape̱pe̱ o mwemba, nu munańango a tongwe̱le̱ londe̱ mpuli mao ma be̱ paonia ńa pond’a mususu. Mo̱ ná: “Was’a Satan e mapulise̱ nde besukulu bende̱ne̱, busa la dina, mo̱ni, na be̱ne̱ la miam. Nde bupe̱ la ma mambo di si matombwane̱, nika e mawana nde diboa la mo̱nge̱le̱ na ndutu. Nde bolea la Yehova di mawanea mba muńe̱nge̱ jita, na mbaki ná ne o bola lambo la mweńa.”

14. O njika bete̱medi bō̱ bayedi ba be̱nno̱ ńo̱ng’a ngiń’a mulema e?

14 Bayedi pe̱ ba be̱n ńo̱ng’a ngiń’a mulema. K’eyembilan, so̱ngo̱ ń’ebolo a mabaise̱ wa ponda ye̱se̱ ná o bole ebolo bulu ombusa pond’ebolo, na o su la woki​—ponda o te̱se̱no̱ ońola jowe̱ la ndabo a mbia, dikalo, na ndongame̱n. E mapula ngiń’a mulema o banga, na ná o lee̱le̱ pe̱ bana bo̱ngo̱ eyembilan a bwam. To̱so̱ bayedi bō̱ o mwemba ba m’ese̱le̱ ná bana babu ba bole mambo mena o si mapulano̱ ná bana bo̱ngo̱ ba bole. Ba bayedi be ná ba baise̱ ońola nje bana bo̱ngo̱ pe̱ ba si mabolano̱ i ńai a mambo. Mo̱, o me̱nde̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema o tele̱ye̱ babo̱ na edube ońola nje o no̱ngino̱ be bedomsedi e?

15. Ne̱ni ben bepasi ba Bibe̱l, Myenge 37:25 na Bonahebe̱r 13:5, beno̱ ná bongwane̱ bayedi e?

15 Di malee̱le̱ ngiń’a mulema ke̱ jongwane̱ bana basu o te̱se̱ mambo ma mudī ba mabupe̱no̱ oboso, na londise̱ pe̱ mo̱. K’eyembilan, bayedi bō̱ be ná ba kumwa kiṅakiṅane̱ o tute̱le̱ bana babu o no̱ngo̱ ebol’a paonia, o bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱, o bolea o Bete̱l, to̱so̱ o no̱ngo̱ dongo o ebol’a longa mandabo ma Janea. Bayedi be ná ba bwa bo̱ngo̱ ná bana babu ba si me̱nde̱ bongwa babo̱ o bodun babu. Nde bayedi be dibie̱ ba malee̱le̱ ngiń’a mulema, na lakisane̱ pe̱ makaki ma Yehova. (Langa Myenge 37:25; Bonahebe̱r 13:5.) Ngiń’ango̱ ńa mulema na lakisane̱ o be̱ne̱nno̱ Yehova ba matute̱le̱ bana bo̱ngo̱ o bola mulemlem.​—1 Sam. 1:27, 28; 2 Tim. 3:14, 15.

16. Ne̱ni bayedi bō̱ bongwane̱no̱ bana babu o bupe̱ mambo ma mudī e, ne̱ni pe̱ nika e wanedino̱ babo̱ tombwane̱ e?

16 Babaedi bō̱ o Amerika bongwane̱ bana babu o te̱se̱ mambo ma mudī o bupe̱. Mome mo̱ ná: “Oboso ná bana basu ba mabotea lo̱ndo̱ na bwambo, di ta di langwea babo̱ muńe̱nge̱ ma ebol’a paonia na bolea o mwemba. Tatan nika nde ńe mpuli mabu. Be̱ne̱ la mambo ma mudī o bupe̱, na londe̱ la mo̱ ba mongwane̱ bana basu o lembe̱ mitusan ma was’a Satan, na te̱se̱ pe̱ mulema o nje ye mweńa​—Yehova.” Munasango mō̱ nu ta nu be̱ne̱ bana baba a tili ná: “Bayedi jita ba mabusise̱ mo̱ni jita na po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o bwam ba jongwane̱ bana babu ná ba bupe̱ mambo ka tuna la ńolo, maloko, na esukulu. Nde ye muse̱ṅ jita o we̱ na ngińa na busise̱ pe̱ mo̱ni o jongwane̱ bana basu o londise̱ mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova. Nika ńe muńe̱nge̱ jita, seto̱ buka te̱ o je̱ne̱ ná mun’asu a londe̱ mambo ma mudī a tano̱ a bupe̱, nde ná jongwane̱ babo̱ o tongwe̱le̱.” Be̱ mbaki ná Loba a manamse̱ bayedi bena ba mongwane̱ bana babu o te̱se̱ na bupe̱ pe̱ mambo ma mudī.

NGIŃ’A MULEMA O MWEMBA

17. Bola byembilan ba ngiń’a mulema oteten a mwemba.

17 Ngiń’a mulema e mapula pe̱ o mwemba. K’eyembilan, batudu ba be̱n ńo̱ng’a ngiń’a mulema ke̱ ba mombwea bekwali ba myobe o mwemba, na ke̱ ba mongwane̱ baboedi be o bete̱medi ba ngińa. Batudu bō̱ ba mape̱pe̱le̱ bato o beboa o bwam ba londe̱ ńo̱ng’abu ya mudī. Bonańango be mulamba pe̱ ba be̱n epolo o bata lańse̱ ebol’abu ya dikalo tongwea na be̱ paonia, wala we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱, bola ebolo na LDC ni mombweye̱ ebol’a longa, to̱so̱ wala o Esukul’a Bate̱ dikalo la Janea. Bō̱ ba mabelabe̱ o jukea o Esukul’a Gilead.

18. Ne̱ni bonańango ba máno̱nge̱ mińa beno̱ ná ba lee̱le̱ ngiń’a mulema e?

18 Bonańango ba mákokwe̱ mimbu be nde bonam o mwemba. Di to̱ndi ban bonańango asu jita! Bō̱ babu ba si be̱n pe̱ ngudi o bola ebol’a Loba ka o mińa ma kwaṅ, nde be ná ba lee̱le̱ ngiń’a mulema o walane̱ ebol’abu oboso. (Langa Tito 2:3-5.) K’eyembilan, munańango nu máno̱nge̱ mińa a be̱n ńo̱ng’a ngiń’a mulema ke̱ a kusi m’bē̱ ma kwalisane̱ eso̱mb’a munańango jombwea bebo̱tedi be ko̱nji. A si me̱nde̱ kaise̱ mpo̱so̱ko mao ma mbo̱ti, a me̱nde̱ nde jongwane̱ mo̱ o je̱ne̱ ne̱ni bebo̱tedi bao be matapano̱ bane̱. (1 Tim. 2:9, 10) Ni mbad’a bola ńa ndolo, e me̱nde̱ ya bepuma ba bwam.

19. (a) Ne̱ni bonasango ba dubisabe̱ beno̱ ná ba lee̱le̱ ngiń’a mulema e? (b) Ne̱ni bepasi ba Bibe̱l ka Filipi 2:13 na 4:13, beno̱ ná bongwane̱ bonasango o lee̱le̱ ngiń’a mulema e?

19 Bape̱pe̱ pe̱ bangame̱n lee̱le̱ ngiń’a mulema o bola ebolo be nde bonasango ba dubisabe̱. Bonasango be ngiń’a mulema, na ba le̱le̱m pe̱ o bata bambe̱ m’bē̱ be nde bonam ońola mwemba. (1 Tim. 3:1) Nde bō̱ be ná ba bwa bo̱ngo̱ o te̱ mpuli. Yen ebe munasango mō̱ a wusi o mińa mi tombi, ońola nika a me̱ne̱ ná a si dongame̱n o be̱ muboledi to̱ mutudu o mwemba. Nupe̱pe̱ e nde ná o̱nge̱le̱ ná a titi ná a londe̱ mu m’bē̱. O be̱n te̱ i ńai a mo̱nge̱le̱, Yehova e ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ ngiń’a mulema. (Langa Filipi 2:13; 4:13.) O̱nge̱le̱ Mose. Mo̱ pe̱ o̱nge̱le̱ ná a si dongame̱n ońola m’bē̱ mu ta mu bolabe̱ mo̱. (Bbu. 3:11) Nde Yehova ongwane̱ mo̱, na ponda, a kusa ngiń’a mulema o bola ebol’ao. Munasango nu dubisabe̱ e ná a be̱ne̱ ni ngiń’a mulema tongwea na baise̱ Loba jongwane̱ o muka, na langa Bibe̱l buńa te̱. Dutea o myango ma bato ba lee̱le̱ ngiń’a mulema o Bibe̱l pe̱ di me̱nde̱ jongwane̱. E ná a baise̱ batudu ná ba longe mo̱, a be̱ pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ to̱ we̱ni ńo̱ngi ńeno̱. Di mome̱le̱ bonasango be̱se̱ ba dubisabe̱ o jembe̱ mulema na bola ebolo na ngińa o mwemba!

“YEHOVA . . . E NA WA”

20, 21. (a) Njika mbaki David a bolino̱ Salomo e? (b) Njika mbaki biso̱ pe̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

20 Kiṅe̱ David o̱nge̱le̱ Salomo ná Yehova a me̱nde̱ be̱ na mo̱ natē̱ ebol’a longa la tempe̱l e bo̱. (1 Myan. 28:20) Salomo a ta a ne̱nge̱ byala ba sango, a kika mo̱ o mulema mao, a s’ese̱le̱ ná be̱ lao l’eso̱mbe̱ na mbo̱ti ba be̱ mo̱ ekeṅan. A lee̱le̱ ngin’a mulema ninde̱ne̱, ala bola ebolo, a bo̱le̱ pe̱ longa ni tempe̱l ninde̱ne̱ na jongwane̱ la Yehova o pambo a ponda ńa mbu samba n’epasi.

21 Ka nje te̱ Yehova ongwane̱no̱ Salomo, e pe̱ ná ongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ ngiń’a mulema o bola ebol’asu, e be̱ oteten a mbia masu to̱ oteten a mwemba. (Yes. 41:10, 13) Di lee̱le̱ te̱ ngiń’a mulema o jowe̱ lasu la Yehova, je ná di be̱ mbaki na minam mao botea tatan, nate̱na kie̱le̱ ni maye̱. Ońola nika so̱, “embe̱ mulema, o bole ebolo.”

^ par. 12 We ná o so̱ malea ma ne̱ni bupe̱ mambo ma mudī o La Tour de Garde ńa 15 má Madibe̱dibe̱ má 2004 o ekwali e be̱n tema ná “Glorifiez votre Créateur en vous fixant des objectifs spirituels.”