1. Njika ngińa ebe̱yed’a jombwea la moto mo̱me̱ne̱ ya nin wase yeno̱ ná e be̱ne̱ omo̱ń a sibise̱ lasu la ńolo e?

OŃOLA nje yeno̱ ndutu o we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱ o Eyal’a Loba e? Njo̱m po̱ ńe nde ná e mapula biso̱ sibise̱ la ńolo ná di bole nje ye bwam, e titi pe̱ to̱ bu o tika be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. O min “mińa misukan,” di dingabe̱le̱ nde na bato be “bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱, bato̱nde̱ mo̱ni, jasese̱, kumba,” na “ba si we̱le̱ mańolo ko̱nji.” (2 Tim. 3:1-3) Biso̱ baboledi ba Loba di ben yinka bede̱mo ebanja di bi ná be bobe, nde ponda iwo̱ je ná di bwa ko̱di, nika ná, je̱ne̱ biana ba bena ba be̱n ben bede̱mo ba matongwe̱le̱ na bwane̱ pe̱ longe̱ muńe̱nge̱. (Mye. 37:1; 73:3) Je so̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ye mweńa o se̱le̱ jombwea bwam ba bane̱ e? Mo̱ na die̱le̱ te̱ mbame̱ne̱ ka “nu nu salo buka be̱se̱,” bato ba me̱nde̱ pe̱te̱ bola mba edube e?’ (Lukas 9:48) Jese̱le̱ te̱ ná ebe̱yed’a nin wase e matute̱le̱ nde o jombwea bwam ba moto mo̱me̱ne̱ e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu nika ńe ná e takise̱ mulatako ma ndolo di mabwane̱no̱ muńe̱nge̱ o mwemba, e bola pe̱ ná e be̱ ndutu ná jembabe̱ ka  Kriste̱n. Nde di me̱nde̱ tongwe̱le̱ yete̱na joko byembilan ba baboledi ba Loba bena ba ta ba sibise̱ mańolo, nde di bupe̱ pe̱ mo̱.

2. Nje baboledi ba Loba ba jemea ba kwaṅ ba mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

² Di mapula te̱ ná bato ba jemea ba kwaṅ ba be̱ biso̱ patan, jangame̱n wasa bia nje ba bolino̱ yena e wanedi babo̱ tombwane̱. Nje yongwane̱ babo̱ o be̱ mako̱m ma Loba, o do̱lisane̱ mo̱, na be̱ne̱ pe̱ ngińa o bola jemea lao e? Langa la myango mabu na dutea pe̱ o nje di langino̱ di me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lasu.

3, 4. (a) Ne̱ni di makusano̱ bediedi ba mudī e? (b) Ońola nje be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ la belēdi buka te̱ di si dongame̱nno̱ o jouse̱ dube̱ lasu e?

³ Di makusa jita la malea ma bwam na belongedi tongwea na Bibe̱l, kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l, mulomba jw.org, JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱, o ndongame̱n na o mako̱to̱ne̱ masu. Nde bupisane̱ byala ba Yesu be o Yohane 4:34, da la mudī di titi buka te̱ be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ la belēdi. Nje epe̱pe̱ e mapule̱ e? Yesu mo̱ ná: “Da lam le nde ná na bole jemea la nu nu lom mba, ná na domse̱ ebol’ao.”

⁴ Bola la jemea la Loba di ta nde Yesu ka da. O njika mbadi leno̱ ka da e? Ka nje te̱ da la bwam di mabwese̱no̱ biso̱ muńe̱nge̱ na bola pe̱ biso̱ ja la bwam, nikame̱ne̱ pe̱ nde bola la jemea la Loba di membe̱no̱ milema masu na jouse̱ pe̱ dube̱ lasu ońola longe̱ la bwindea. Mo̱ e si bedi po̱ye̱ wa ngedi iwo̱ ná wale o ndongame̱n a dikalo na wo̱lo̱, nde o su la dikalo o timbane̱ lo̱ko̱mea na ngińa e?

5. Njika bowe̱n di matombwane̱no̱ yete̱na je dibie̱ e?

⁵ We̱le̱ la bediedi ba Loba o ebolo nde di malee̱le̱ ná je dibie̱. (Yak. 3:13) Ba bena be dibie̱ ba matombwane̱. Kalat’a Minia mo̱ ná: “Mambo mo̱ngo̱ ma ndo̱n ma si po̱i mo̱ to̱ son. . . . Nu ńaledi mo̱ e ka bwele ba longe̱, nu pe̱ nu bomedi mo̱ e nde mot’a munam.” (Min. 3:13-18) Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná: “Lo bi te̱ [ma mambo], bonam na bińo̱, ke̱ lo mabola mo̱.” (Yohane 13:17) Bokwedi ba Yesu ba wusa benga be̱ bonam etum te̱ ba wusano̱ bola nje Yesu a bīse̱no̱ babo̱ ná ba bole. Ba si bupe̱ bediedi n’eyembilan ao buka te̱ o ni pambo a ponda. Nde nika e timbi nde babo̱ ede̱mo.

6. Ońola nje jangame̱nno̱ benga we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱ e?

⁶ Ye mweńa nin we̱nge̱ ná di be̱ titimbe̱ o we̱le̱ o ebolo nje jokono̱ yena di bino̱ pe̱ ná ye mbale̱. K’eyembilan, mupo̱ngise̱ mitoa e ná a be̱ne̱ belongisan, belongan, na so̱ṅtane̱. Nde man me̱se̱ ma me̱nde̱ nde wanea mo̱ tombwane̱ ke̱ a bolane̱ mo̱. Yete̱na a ta a mábola y’ebol’a po̱ngise̱ la mitoa kwaṅ nde a bia pe̱ mo̱ bwam, angame̱n benga we̱le̱ o ebolo nje okono̱ yete̱na a mapula tika be̱ jangwa na kombe̱ pe̱ bia lao la bola. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱, je bonam botea ná jokono̱ Bibe̱l ebanja je o we̱le̱ o ebolo nje jokono̱. Nde ná di be̱ bonam pond’a bwaba jangame̱n bupe̱ bediedi ba Yehova na sibise̱ la ńolo buńa te̱.

7. O bwam ba lee̱le̱ dibie̱, ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ bajemea ba kwaṅ e?

⁷ O din jokwa di mala jombwea bete̱medi bō̱ be ná be we̱le̱ sibise̱ lasu la ńolo o kekise̱, na ne̱ni bajemea ba kwaṅ ba lembe̱no̱ min milemlem ma mitakisan. Nde jombwea la belēdi buka te̱ di si dongame̱n ná di be̱ ngińa o mbad’a mudī. Jangame̱n o dutea na we̱le̱ pe̱ be belēdi o ebolo o longe̱ lasu.

8, 9. Nje myango mi tilabe̱ o Bebolo 14:8-15 mi malee̱no̱ jombwea sibise̱ la ńolo la Paulo e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁸ Jemea la Loba le nde ná “bato be̱se̱ bongisabe̱, ba we̱le̱ pe̱ so̱ṅtane̱ mbale̱.” (1 Tim. 2:4) Ne̱ni o me̱ne̱no̱ bato bena ba si bedi jokwe̱ mbale̱ e? To̱ná ńamuloloma Paulo a tano̱ a wasa o mandabo ma ndongame̱n ba bena ba ta ba mábie̱ Loba, miwe̱n mao mi si suedi buka te̱ o te̱ye̱ Bajū dikalo. A te̱ye̱ pe̱ ba bena ba ta bowe̱ maloba ma lobango dikalo. Te̱ye̱ la ban bato dikalo di we̱le̱ sibise̱ lao la ńolo o kekise̱. Ne̱ni e?

⁹ K’eyembilan, o lo̱ndo̱ la Paulo la muloloma laboso, bato ba mundi ma Likaonia ba ta nde be̱ne̱ bā na Barnabas ka bewekedi ba ngińa​—bowan ba maloba mabu ma mpoṅ Seus na He̱rme̱s. Mo̱ Paulo na Barnabas bese̱le̱ ná ńo̱ng’a busa dina e bambane̱ babo̱ e? Mo̱ be̱n nde nika ka son a lo̱ko̱mea ombusa makekisan me̱se̱ ba kusino̱ o mindi miba ba sukanno̱ pe̱pe̱le̱ e? Mo̱ bo̱nge̱le̱ nde ná di kwala la ná be nde maloba di wusa jongwane̱ o lańse̱ myango ma bwam e? Tomtom! Ba bangi nika dibokime̱ne̱, na babo̱ ba ńawa mbo̱t’abu, ba tuba oteten a dimuti, ba te̱ misea ná: “A bato, nje lo mabolano̱ nika e? Biso̱ pe̱ je nde bato, mulemlem m’ewekedi ka bińo̱.”​— Bebolo 14:8-15.

10. O njika mbadi Paulo na Barnabas be̱nno̱ babo̱me̱ne̱ kapo̱ ka bato ba Likaonia e?

¹⁰ To̱ná Paulo na Barnabas bembino̱ ná babo̱ pe̱ ba titi ke̱nge̱nge̱, ba si ta ba pula kwala ná mbad’abu ńa jowe̱ e ta nde kapo̱ ka ńa Basibi. Babo̱ babane̱ ba ta nde bamuloloma bena ba kusi m’bē̱ ma tobotobo. (Bebolo 13:2) Babo̱ babane̱ ba ta pe̱ bo̱kisabe̱ na mudī-musangi, ba be̱ne̱ pe̱ dipita la betańsedi. Nde Paulo na Barnabas ba so̱ṅtane̱ ná ba si petane̱ bato ba Likaonia to̱ lambo, ná babo̱ pe̱ bena ba kusa milemlem ma minam ka babo̱ yete̱na ba kasi myango ma bwam.

11. Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a bwam ya sibise̱ la ńolo ya Paulo ke̱ di mate̱ dikalo e?

¹¹ Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a sibise̱ la ńolo ya Paulo e? Ka lambo laboso, di s’o̱nge̱le̱ to̱ buńa ná m’bē̱ di kusane̱no̱ Yehova o te̱ dikalo to̱ mambo mena ongwane̱no̱ biso̱ o bola na ngiń’ao ma mawe̱le̱ biso̱ tobotobo na bane̱. Mō̱ ńasu te̱ angame̱n baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni na me̱ne̱no̱ bato na mate̱ye̱no̱ dikalo e? Mo̱ na malanga bato bō̱ ndando e?’ Nje ye bwam ye nde ná, Mboṅ a Yehova o wase ńe̱se̱ i mapo̱ngo̱ miwe̱n o wasa o mōnda mabu bato be ná ba kasa myango ma bwam. Bō̱ babu ba mawe̱ na mo̱me̱ne̱ ná bokwe eyeme̱ na bede̱mo ba yabane̱ ba bato bō̱ bena bane̱ ba maye̱use̱no̱. Nde ba si mo̱nge̱le̱ to̱ buńa ná ba buki ba bena ba mate̱ye̱no̱ dikalo. O diwengisan, ba mabola me̱se̱ ná ba so̱ṅtane̱ moto te̱ o bwam ba jongwane̱ mo̱ ná mwe̱ndi ma Janea mu tape mo̱ mulema.

12. Ne̱ni Epafra a lee̱le̱no̱ ná a mombwea bwam ba bane̱ e?

¹² Mbadi nipe̱pe̱ ńa lee̱le̱ ná di mabupe̱ bediedi ba Loba na sibise̱ la ńolo ńe nde ná di kane̱ ońola ba bena “ba kusi mulemlem ma dube̱ la tiki ka lasu.” (2 Pet. 1:1) Nika nde Epafra a bolino̱. Bibe̱l e mato̱pea nde ońol’ao ngedi ilalo buka te̱ o betiledi be̱se̱ ba Paulo be wu na mudī-musangi. Ponda a tano̱ o ndabo a beboa o Roma, Paulo a tiledi Kriste̱n a Kolose ná Epafra a ta ‘ana ponda ye̱se̱ ońol’[abu] o bola lao la muka.’ (Kol. 4:12) Epafra a ta a bia bonasango bwam, a ta pe̱ ombwea babo̱ na mulema mwe̱se̱. To̱ná a tano̱ “mundenge . . . ma beboa”  ma Paulo, nika e s’ēki mo̱ ná ombweye ńo̱ng’a mudī ńa bonasango ao. (File. 23) Na mo̱ ongwane̱ pe̱ babo̱. Mo̱ nika e titi nde eyemban a moto nu mombweye̱ bwam ba bane̱ e? Mika di makane̱no̱ ońola bonasango na bonańango asu ba maboleye̱ Yehova mwemba na biso̱ mi be̱n ngińa, tobotobo ke̱ di matuba babo̱ mina. ​—2 Kor. 1:11; Yak. 5:16.

13. Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Epafra ke̱ o makane̱ e?

¹³ O̱nge̱le̱ ba bena weno̱ ná o kane̱ ońol’abu. Mulemlem ka Epafra, jita la bonasango na bonańango asu ba makane̱ ońola ba bena be o mwemba mabu, ońola mbia mi bambe̱ m’bē̱ minde̱ne̱ to̱ mena mangame̱n no̱nge̱ bedomsedi bende̱ne̱ to̱ me oteten a makekisan mande̱ne̱. Jita ba makane̱ ońola ba bena ba tubino̱ mina o jw.org. * O sumo te̱ nika, e me̱nde̱ pe̱ be̱ bwam ná jo̱nge̱le̱ ba bena ba bo̱lo̱ne̱ bandolo babu, ba bena bongi ombusa mbeu a ńolo to̱ bila, na ba bena ba si be̱n bekusedi. O mbale̱, bonasango na bonańango jita ba be̱n ńo̱ng’a mika masu, mena me ná mi wanea babo̱ tombwane̱. Ponda te̱ di makane̱no̱ ońol’abu je nde o lee̱le̱ ná di si mombwea bwam basu buka te̱ nde na ba bane̱ bape̱pe̱ pe̱. (Fil. 2:4) Yehova a masenga yi ńai a mika.

14. Ne̱ni Yehova a bolino̱ eyembilan e peti ya moto nu bi sengane̱ bane̱ e?

¹⁴ Mbadi nipe̱pe̱ ni malee̱ njib’a sibise̱ lasu la ńolo ńe nde ná di be̱ makwasi o sengane̱ bato. Yakobo 1:19 mo̱ ná jangame̱n “be̱ makwasi o senga.” Yehova mo̱me̱ne̱ a boli eyembilan e peti o di to̱ti. (Bbot. 18:32; Yos. 10:14) Jombweye te̱ belēdi di mabusane̱no̱ o ekwal’a bā na Mose yena e tilabe̱ o Bebusedi 32:11-14. (Langa.) To̱ná a si tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a jo̱nge̱le̱ la Mose, Yehova a boli mo̱ epolo ná a tele̱ye̱ mo̱ besengedi bao. Mo̱ we ná o be̱ we̱lisane̱ o sengane̱ moto nu lee̱le̱ ná a be̱n mo̱nge̱le̱ ma mpenga, nde o bupe̱ pe̱ malea mao e? Yehova mo̱ e we̱lisane̱ o sengane̱ bato ba benama ba makane̱ mo̱ na jemea.

15. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yehova o bola bape̱pe̱ edube e?

¹⁵ Mō̱ ńasu te̱ angame̱n baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Yete̱na Yehova e sibise̱ la ńolo o dime̱ne̱ la sengane̱ bato kana a bolino̱ na Abraham, Rahel, Mose, Yosua, Manoa, Elia, na Hiskia, mba pe̱ na s’angame̱n so̱ benga bola bonasango’am be̱se̱ edube, na lee̱le̱ babo̱ ná be mweńa, na senga malea mabu ma bwam, na bupe̱ pe̱ mo̱ e? Mo̱ moto e o mwemba mam to̱ o mbia mam neno̱ ná nombwea na no̱ngo̱ pe̱ ponda o lambe̱ye̱ toi e? Nje neno̱ ná na bola e?’​—Bbot. 30:6; Bak. 13:9; 1 Ki. 17:22; 2 Mya. 30:20.

16. Nje Kiṅe̱ David a bolino̱ ponda Simei a kumono̱ mo̱ e?

¹⁶ Sibise̱ la ńolo di mongwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ne̱ jalea la ńolo ke̱ ba kumo biso̱. (Efe. 4:2) Eyembilan a bwam ya jalea la ńolo e maso̱be̱ o 2 Samuel 16:5-13. (Langa.) David na baboledi bao ba we̱lisane̱ malou ma Simei, mot’a mbia ma Kiṅe̱ Saul, ńena nu ta nu loa na jangwa pe̱ babo̱ madale. David a we̱lisane̱ to̱ná a tano̱ a be̱ne̱ ngińa o jembe̱ mo̱. Ne̱ni David a bolino̱ o be̱ne̱ ninka jalea la ńolo e? Myenge mi londe̱ milalo mi mabīse̱ ne̱ni.

17. Nje yongwane̱ David o jalea ńolo, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

 ¹⁷ Myenge 3:1 mu mabīse̱ ná David a lule̱ nde mo̱ “o ponda a ńino̱ mun’ao Absalom mīla.” Myemba 2 na 3 me bowan na nje e tilabe̱ o epasi e londe̱ 16 ya kalat’a Samuel ni londe̱ iba. Denge̱ Myenge 3:5 mi mabonde̱ lakisane̱ David a tano̱ a be̱ne̱: “Na bele̱ Yehova na doi lam, na mo̱ a pelane̱ mba la mudongo mao ma bosangi.” Biso̱ pe̱ je ná di kane̱ ke̱ je owas’a mitakisan. Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ muka masu, a bola biso̱ mudī mao musangi mwena mu mongwane̱ biso̱ o lembe̱. Mo̱ we ná wo̱nge̱le̱ bete̱medi be mapule̱ ná o lee̱le̱ jalea la ńolo, to̱ lakise̱ na mulema mwe̱se̱ moto nu kumo wa e? Mo̱ o lakisan ná Yehova a me̱ne̱ ndut’ango̱, na ná a me̱nde̱ jongwane̱ wa na namse̱ pe̱ wa e?

18. Ne̱ni di me̱nde̱no̱ tombwane̱ yete̱na di bengi we̱le̱ bediedi ba Loba o ebolo e?

¹⁸ Di me̱nde̱ kusa minam minde̱ne̱ yete̱na di bi nje e te̱nge̱n nde di bola pe̱ mo̱. Ońola nika nde Minia 8:11 mi makwalano̱ ná “dibie̱ le mususedi buka misanga ma tiki”! To̱ná dibie̱ di se̱medino̱ nde o so̱ṅtane̱, di titi buka te̱ be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ la mambo di bino̱, di mombwea tobotobo bedomsedi di mano̱ngo̱no̱. Nate̱na mo̱me̱ne̱ so̱no̱ i malee̱le̱ dibie̱. So̱no̱ i malee̱le̱ nde dibie̱ labu ninka ná i mako̱te̱le̱ da lao o loe̱. (Min. 30:24, 25) Kristo, ńe “dibie̱ la Loba,” a mabola nde nje e do̱lisan Sango ponda ye̱se̱. (1 Kor. 1:24; Yohane 8:29) Loba a me̱nde̱ namse̱ biso̱ yete̱na di tiki lee̱le̱ sibise̱ la ńolo, di po̱so̱ pe̱ o bola nje di bino̱ ná e te̱nge̱n, o lee̱le̱ ná je dibie̱. (Langa Mateo 7:21-23.) Ońola nika, di boleye Yehova na sibise̱ la ńolo. Na nika nde di me̱nde̱no̱ jongwane̱ bape̱pe̱ o mwemba ná babo̱ pe̱ ba boleye mo̱ na sibise̱ la ńolo. E mapula ponda na we̱lisane̱ ná di we̱le̱ o ebolo nje di bino̱ ná ye mbale̱. Nde bola la nika di malee̱le̱ sibise̱ la ńolo lena di mawaneye̱ biso̱ bonam tatan na o bwindea.