Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

A bińo̱ Kriste̱n i mákokwe̱ mimbu​—Jemea lańu le Yehova ntike̱

A bińo̱ Kriste̱n i mákokwe̱ mimbu​—Jemea lańu le Yehova ntike̱

O WASE ńe̱se̱, batudu ba mabwane̱ m’bē̱ ba be̱nno̱ oteten a tumba la Loba muńe̱nge̱. Be nde bonam ońola mō̱ ńasu te̱! Nde ye mimbu to̱ mininga we̱nge̱, mambo ma tukono̱. E ta e pula ná batudu ba mákokwe̱ mimbu ba bake̱ batudu ba dia beso̱mbe̱ m’bē̱ mabu mō̱ ma bodilo. O njika mbadi e?

Bete̱sedi ba peńa be makwala ná baboledi ba bebondo na balēdi ba besukulu ba Janea bembe̱ bolea o ni mbadi ke̱ ba po̱i 70 ma mbu. Batudu pe̱ bena ba mábe̱ne̱ 80 ma mbu ba bake̱ batudu be beso̱mbe̱ m’bē̱ mipe̱pe̱ ma ńai na ńai ba be̱nno̱, ka m’bē̱ ma mudie̱le̱ Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo, to̱ ma mudie̱le̱ dibe̱le̱ la batudu o mwemba. Ne̱ni ba batudu ba mákokwe̱ mimbu ba kasino̱ man mawengisan e? Ba lee̱le̱ ná be Yehova na bebokedi bao jemea!

Ken, nu boledi ka mudie̱le̱ dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo lambo ka 49 ma mbu mo̱ ná: “Na kasi be bedomsedi na mulema mwe̱se̱. O yi idiba me̱ne̱ na sengino̱ nika, na ta na mákane̱ Yehova ná e mapula eso̱mbe̱ o die̱le̱ Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo.” A kwali nde ka jita la batudu ba jemea ba mákokwe̱ mimbu ka mo̱. Nde kana ba to̱ndino̱ bolea bonasango’abu, bō̱ ba bo ndutu son o bebotedi.

Esperandio, nu ta mudie̱le̱ dibe̱le̱ la batudu la mwemba mao, mo̱ ná: “Na bo son a ndutu.” Nde na memba ná: “Kana na si tano̱ pe̱ na be̱ne̱ ja la bwam, e ta e pula mba eyek’a ponda o jombwea mbame̱ne̱.” Nde Esperandio a dia a mabolea Yehova na jemea, e pe̱ nde bonam ońola mwemba mao.

Ne̱ni pe̱ so̱ yeno̱ na baboledi b’ebondo b’etum a ponda bena bese̱le̱ ebol’ebondo o bolea o mbadi ipe̱pe̱ e? Allan, nu ta muboled’ebondo 38 mbu, mo̱ ná: “Na bo ndutu jita ponda na sengino̱ nika.” Nde, embi ná e ta muse̱ṅ o longa beso̱mbe̱ ońola y’ebolo, Alan a dia a mabolea na jemea.

Rusel, nu boledi 40 ma mbu ka muboled’ebondo na ka mulēd’a besukulu ba Janea mo̱ ná, biso̱ na munj’am di se̱le̱ bwa ndutu. “Di ta di to̱ndo̱ ebol’asu jita, di ta pe̱ nde jo̱nge̱le̱ ná di diane̱ ngudi eyeka o walane̱ ebolo oboso.” Rusel na munj’ao be o bolane̱ belongedi na so̱ṅtane̱ ba kusino̱ o y’ebolo o sue̱le̱ mwemba, bane̱ bate̱ dikalo be muńe̱nge̱ o bola ebolo mwemba na babo̱.

To̱ e be̱ nde ná o si bo ndutu ka ba bonasango di kwaledino̱ omo̱ń, myango me o 2 Samuel me ná mongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ ne̱ni ba sengino̱.

A TA A SIBISE̱ ŃOLO A BIA PE̱ MYOYO MAO

O̱nge̱le̱ ponda Absalom mun’a Kiṅe̱ David anane̱no̱ mo̱ bila. David a ńi mīla jasumwe̱ o Yerusalem wala o Mahanaim, o jedu la mo̱pi ma Yordan. Owo nde David na ba bena ba ta na mo̱ ba bono̱ ńo̱ng’a mambo ma dibongo la longe̱. Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ nje e tombi e?

Bato balalo ba mu mundi ba wanedi babo̱ mano̱ngo̱, ńai na ńai a mada, na belongisan bepe̱pe̱ be ta be pula babo̱. Barsilai a ta nde mō̱ ńa ba bato. (2 Sam. 17:27-29) Nde ponda mwano ma Absalom mu yuabe̱no̱, David a kusi epolo o timba o Yerusalem, na Barsilai a te̱ mo̱ o mune̱ mudi ma mo̱pi ma Yordan. Nde David a ta a kwalane̱ mo̱ ná ekame̱ne̱ o Yerusalem mwemba na mo̱. Kiṅe̱ e kwalane̱ pe̱ mo̱ ná a me̱nde̱ bola mo̱ da o bongwa mo̱, to̱ná Barsilai a si tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a di da ebanja a ta nde “m’bwaṅ ma moto munde̱ne̱.” (2 Sam. 19: 31-33) Nde David a ta a pula ná Barsilai a be̱ mo̱ o mbasan o Yerusalem ná a tombwane̱ malea mao ma bwam na so̱ṅtane̱ lena a tano̱ a mábe̱ne̱ na mimbu mao. Nika e wusa nde be̱ mo̱ edube ende̱ne̱ o ja o ndabo a Kiṅe̱ na bolea pe̱ oten!

Kana a tano̱ a sibise̱ ńolo a bia pe̱ moyo mao, Barsilai a kwali ná ā bodun ba 80 ma mbu. Na mo̱ a bata pe̱ ná: “Ne pe̱ ná na we̱le̱ bia nje ye bwam to̱ bobe e?” Nje a tano̱ a pula kwala e? Ye̱ke̱i te̱ Barsilai a ta angame̱n be̱ne̱ dibie̱ ońola mimbu a tano̱ a mákokwa. A ta pe̱ a dia ńai eno̱ ná a bola malea ma bwam, ka nje te̱ “batudu” ba bolino̱ na Kiṅe̱ Rehabeam ombusa ponda. (1 Ki. 12:6, 7; Mye. 92:12-14; Min. 16:31) Nje Barsilai a kwalino̱ jombwea bia la nje ye bwam na bobe e ta nde yombwea pondapo̱ myoyo, to̱ bo̱bo̱ lena ebe̱yed’a bodun e wanedino̱ mo̱. Embi ná kana a mádunano̱ a si bi pe̱ ńe̱nge̱ńe̱ la da, a si mawe̱le̱ pe̱ senga ńai a bwam. (Mul. 12:4, 5) Ońola nika so̱ nde, Barsilai pe̱ a kwalanno̱ David ná alane̱ nde eso̱mb’a moto Kimham, yen ebe nu ta nde mun’a Barsilai.​—2 Sam. 19:35-40.

MWANO OŃOLA KIE̱LE̱ NI MAYE̱

Mawengisan di kwaledino̱ o bebotedi jombwea bonasango ba mákokwe̱ mimbu me bowan na jo̱nge̱le̱ Barsilai a bolino̱. Di maso̱ṅtane̱ so̱ ná, diwengisan na Barsilai nu ta nde mo̱me̱ne̱ mō̱, o nin pond’asu di s’ombwedi bete̱medi na ngud’a moto mō̱ buka te̱. Jombwedi nde nje ye bwam ońola batudu ba jemea ba maboleye̱ o wase ńe̱se̱.

Yin Kriste̱n i mákokwe̱ mimbu na i sibise̱ ńolo yena i so̱ṅtane̱ ná bebokedi ba Yehova be me̱nde̱ bata be̱ ngińa na ńaka pe̱ yete̱na beso̱mbe̱ be no̱ngi epol’abu o bambe̱ m’bē̱ mena babo̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ kwaṅ. O jita la ngedi, babo̱ nde ba longi beso̱mbe̱, kana Barsilai a longino̱ mun’ao ńa mome, ńamuloloma Paulo pe̱ Timoteo. (1 Kor. 4:17; Fil. 2:20-22) Be beso̱mbe̱ be lee̱le̱ na ponda ná bā nde ‘mabea ma bato,’ bō̱ bena ba dongame̱n o ‘longa ńol’a Kristo.’​—Efe. 4:8-12; kobisane̱ na Miso̱ngi 11:16, 17, 29.

MBADI JITA YA NO̱NGO̱ DONGO O EBOL’A JANEA

O myemba ma wase ńe̱se̱ jita la bonasango bena ba bake̱ beso̱mbe̱ m’bē̱ mabu mō̱ ba kusi epolo o lańse̱ ebol’abu ya dikalo to̱ bolea o jita la mbadi ipe̱pe̱.

Marko nu ta muboled’ebondo 19 la mbu, mo̱ ná: “Bete̱medi bam ba peńa be mabola mba epolo o jongwane̱ bome ba bonańango ba mwemba mam ba titi o mbale̱.”

Geraldo nu ta o ebol’a ebondo 28 mbu mo̱ ná: “Nje biso̱ na munj’am di mabolano̱ tatan ye nde jongwane̱ la ba bena ba temam, na tombise̱ pe̱ jita la mokwa ma Bibe̱l.” Mo̱ ná bā na munj’ao ba matombise̱ 15 la mokwa ma Bibe̱l, na ná jita la ba bena ba temam ba mábotea jukea o ndongame̱n.

Alan, di se̱le̱no̱ kwalea, mo̱ ná: “Tatan di be̱n epolo o we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo. Di mabwane̱ dikalo l’ebamban na la bepolo ba ńunga muńe̱nge̱, na te̱ye̱ la myoyo masu ma mboa dikalo, baba babu ba mápo̱ o Ndabo a Janea.”

Yete̱na we nde munasango nu dongame̱n ńe pe̱ jemea na nu kusi m’bē̱ ma peńa oteten a tumba la Loba, mbad’a tobotobo nipe̱pe̱ ńe weno̱ ná o sue̱le̱. We ná o sue̱le̱ ebol’a Yehova tongwea na tombe̱le̱ bene̱ beso̱mbe̱ o mwemba nje o bino̱, na yena wokono̱ pe̱. Rusel di se̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “Yehova e o longa na bolane̱ pe̱ beso̱mbe̱ bena be do̱li na be dongame̱n pe̱. Mbad’abu ńa jokwe̱le̱ na ńa jombwea mido̱ngi ma Yehova ńe o wanea mbia ma bonasango ma wase ńe̱se̱ tombwane̱!”​—Ombwa edinge̱le̱ “ Ongwane̱ beso̱mbe̱ o bola na ngud’abu ńe̱se̱.”

JEMEA LAŃU LE YEHOVA NTIKE̱

Yete̱na we nde mō̱ ńena ńe o boleye̱ o mbadi nipe̱pe̱ min mińa, tika be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo la bwam. O májongwane̱ bato jita o longe̱ tongwea n’ebol’ango̱ ya ko̱di, we pe̱ ná o benga bola nika. O ta o to̱ndo̱be̱, o dia pe̱ o to̱ndo̱be̱.

Nje ye mweńa buka me̱se̱ ye nde ná o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. A si me̱nde̱ ‘dimbea ebol’ango̱ na ndolo ńena o lee̱le̱no̱ ońola dina lao, kana o tano̱ o bolea basangedi, o diano̱ pe̱ o mabolea babo̱.’ (Bon. 6:10) Y’epas’a Bibe̱l yena e tilabe̱ owas’a ngiń’a mudī-musangi e mabola be̱se̱ mbaki ná dikaki lao di buki mambo di bolino̱ o kwaṅ. We Yehova tiki jita ná a dimbeye miwe̱n o po̱ngino̱ o mińa mi tombi na mena o mabengano̱ o po̱ngo̱ nin we̱nge̱ o do̱lisane̱ mo̱!

Nje so̱ bola yete̱na m’bē̱ mo̱ngo̱ mu si tuko ka ban di kwaledino̱ o bebotedi e? Yen ekwali ye te̱ nde ná yombwea wa. O njika mbadi e?

Yete̱na o tatan munasango ńe jemea nu mákokwe̱ mimbu na ńena nu si be̱n pe̱ m’bē̱ a tano̱ a be̱ne̱ kwaṅ e wa o mbasan, joa lao na mimbu mao m’ebolo bena ba wanea wa tombwane̱. Wasa malea mao. Baise̱ mo̱ jo̱nge̱le̱ lao. Ombwa pe̱ ne̱ni o m’bē̱ mao ma tatan a mabolane̱no̱ so̱ṅtane̱ a kusino̱ na ponda.

E be̱ ná we nde mō̱ nu mákokwe̱ mimbu ńe o boleye̱ o mbadi nipe̱pe̱, to̱ munasango to̱ munańango ńe ná nu tombwane̱ o mbasanedi ma ban, o si dimbea ná jemea la ba bena be o boleye̱ etum a ponda, na bena ba dia pe̱ be o boleye̱, le Yehova ntike̱.