1. Ońola nje ba bena ba mowe̱ Yehova beno̱ tumba le bonam e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

MBOṄ A YEHOVA ye nde tumba le bonam na mbale̱. Ponda te̱ ba mako̱to̱me̱no̱ e be̱ o ndongame̱n, o mako̱to̱ne̱ mabu masadi to̱ mande̱ne̱, to̱ o pond’abu ńa longe̱le̱ la ńolo, ba makwalisane̱ mō̱ na nune̱ na muńe̱nge̱, ba yo̱ pe̱ lo̱. Ońola nje beno̱ bonam jita e? Njo̱m a mom ńe nde ná ba bi Loba, ba mabolea mo̱ na we̱ pe̱ o jembilane̱ Yehova, “Loba la bonam.” (1 Tim. 1:11; Mye. 16:11) Kana eno̱ Tongo a bonam, Loba a mapula ná di be̱ bonam, a mabola pe̱ biso̱ njo̱m jita ya be̱ bonam.​—Ndim. 12:7; Mul. 3:12, 13.

2, 3. (a) Nje ye bonam e? (b) Ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu o be̱ bonam e?

² Oa mo̱me̱ne̱ pe̱ so̱ e? We bonam e? Mo̱ we ná o bola ná o bate be̱ bonam e? Eyal’a bonam ye ná e bolabe̱ beteledi ninka ná, “senga la bwam ponda ye̱se̱, bwane̱ la nje o be̱nno̱ muńe̱nge̱ o longe̱ lo̱ngo̱, mutam ma njiba, na ńo̱ng’a benga be̱ne̱ mo̱.” Bibe̱l e malee̱ ná be̱ne̱ la mulatako ma bwam na Yehova nde di mawane̱ bonam ba mbale̱. Nde o nin was’a we̱nge̱ ye ndutu o be̱ bonam. Ońola nje e?

 ³ Ye ná e be̱ ndutu o be̱ bonam ke̱ di be̱n mitakisan ka, kwed’a ńandol’asu mō̱, to̱ pangabe̱ lao o bebokedi, kwed’a diba, to̱ bo̱lo̱ne̱ l’ebolo. Man mambo me ná ma bola ná di bo̱lo̱ne̱ bonam basu. Myambo ma ndabo a mbia na dimińe̱ be ná bibane̱ biso̱ senga lasu la bwam. Musenja ma mako̱m m’ebolo to̱ m’esukulu, mitakisan ońola jowe̱ lasu, na beboa pe̱ bena ba sumwane̱ biso̱ bonam. Name̱ne̱ pe̱ na si be̱ne̱ la ja la bwam, diboa lena di tiki biso̱ o ńolo, to̱ diboa la mo̱nge̱le̱. Nde to̱ na nika, Yesu Kristo, “ńabonam na mpo̱m ma Ńangum,” to̱ Kiṅe̱, e muńe̱nge̱ o wanea bato lo̱ko̱mea na bonam. (1 Tim. 6:15, NW ; Mat. 11:28-30) O Ekwal’ao o Mudongo, Yesu a to̱pedi ońola bede̱mo bō̱ be ná be wanea biso̱ bonam, to̱na mitakisan di be̱nno̱ o nin was’a Satan.

4, 5. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ bonam nde di benga pe̱ be̱ne̱ mo̱ e?

⁴ Lambo laboso Yesu a to̱pedino̱ le mweńa tobotobo. Le nde ná: “Bonam na ba ba bi ná be tue o mudī, ebanja Janea la mo̱ń je labu.” (Mat. 5:3, NW) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di bi ná je tue o mudī e? Di malee̱le̱ nde nika ke̱ di mokwa Bibe̱l, di sengane̱ mambenda ma Loba, na we̱le̱ pe̱ jowe̱ la Loba la bonam o epol’a boso. Di me̱nde̱ bata be̱ bonam ke̱ di boli nika. Di me̱nde̱ pe̱ bata jouse̱ dube̱ di be̱nno̱ ná makaki ma Loba ma me̱nde̱ londa. “Dipita la bonam” Eyal’a Loba e mabolano̱ ba bena ba mowe̱ mo̱ na mbale̱ di me̱nde̱ bata jembe̱ biso̱.​—Tito 2:13.

⁵ Be̱ne̱ la mulatako ma diko̱m ma bo̱ibo̱i na Yehova le mweńa ná di benge be̱ bonam. Ńamuloloma Paulo a tili owas’a ngiń’a mudī-musangi ná: “Bwa muńe̱nge̱ o Sango [Yehova] ponda ye̱se̱; na makwala pe̱te̱ ná: Bwa muńe̱nge̱!” (Fil. 4:4) E mapula ná di be̱ne̱ dibie̱ la Loba ná di bwane̱ ni ńai a mulatako ma tiki muńe̱nge̱. Eyal’a Loba mo̱ ná: “Bonam na moto nu so̱i dibie̱, na nu pe̱ nu kusi so̱ṅtane̱! Nu ńaledi mo̱ e ka bwele ba longe̱, nu pe̱ nu bomedi mo̱ e nde mot’a munam.”​—Min. 3:13, 18.

6. Nje e mapule̱ ná di benge be̱ bonam e?

⁶ Nde ná di benge be̱ bonam, ye mweńa ná di si langa buka te̱ Eyal’a Loba, nde di we̱le̱ mo̱ o ebolo. O bamse̱ mweńa ma we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱, Yesu a kwali ná: “Lo bi te̱ [ma mambo], bonam na bińo̱, ke̱ lo mabola mo̱.” (Yohane 13:17; langa Yakobo 1:25.) Na nika nde weno̱ ná o londe̱ ńo̱ng’ango̱ ńa mambo ma mudī, o benga pe̱ be̱ bonam. Nde ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bonam na mambo jita me ná mibane̱ biso̱ bonam e? Jombwe te̱ nje Yesu a batino̱ kwala o Ekwal’ao o Mudongo.

7. Ne̱ni ba bena ba male̱be̱ beno̱ ná ba be̱ bonam e?

⁷ “Bonam na ba ba male̱be̱, ebanja ba me̱nde̱ lo̱ko̱be̱.” (Mat. 5:4) Bato bō̱ be ná ba baise̱ ná, ‘Ne̱ni ba bena ba male̱be̱ beno̱ ná ba we̱le̱ be̱ bonam e?’ Yesu a si ta a kwalea bato be̱se̱ ba male̱be̱, nika ná ba mabwe̱ ndutu, ońola to̱ njika pat’a njo̱m nde. Ebanja nate̱na mo̱me̱ne̱ bato ba bobe pe̱ ba mabwa ndutu ońola mitakisan mena nin “pond’a bobe” e mawaneano̱ bato. (2 Tim. 3:1) Nde kana ba mombweano̱ nde babo̱me̱ne̱, seto̱ Loba, ni ndutu ba mabwano̱ ońola babo̱me̱ne̱ e si masise̱le̱ babo̱ bebe̱ na Yehova, to̱ bola ná ba be̱ bonam. Yesu a ta so̱ nde a kwalea ba bena ba bi ná be tue o mudī,  bena ba male̱be̱, to̱ bwa ndutu o je̱ne̱ ná jita ba to̱bi Loba, ba si madangwa kaponda jemea lao. Ba memba ná be nde babobe, nde ba me̱ne̱ pe̱ mambo ma bobe ma mabolane̱ o wase. Yehova a me̱ne̱ ba bena ba male̱be̱ na mbale̱, a malo̱ko̱ babo̱, a namse̱ babo̱, a bola pe̱ babo̱ bonam na dipita la longe̱ la bwindea.​—Langa Hesekiel 5:11; 9:4.

8. Bola beteledi ba ne̱ni be̱ la pī di mawanano̱ bonam.

⁸ “Bonam na bapī, ebanja ba me̱nde̱ sangwa wase.” (Mat. 5:5) Ne̱ni be̱ la pī di mawanano̱ bonam e? Bato jita ba matukwa ombusa babo̱ kusa so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la mbale̱. O kwaṅ ba ta nde bato ba kwań, ba mitango, na ba njo. Nde o nin we̱nge̱ ba bo̱ti “mot’a peńa,” ba malee̱le̱ pe̱ “nded’a mulema, bwam, sibise̱ la ńolo, pī, we̱lisane̱.” (Kol. 3:9-12) Tatan, ba be̱n musango, mulatako ma bwam na bane̱, na bonam. Omo̱ń a nika, Eyal’a Loba e makakane̱ ná yi ńai a bato i me̱nde̱ “sangwa [wase].”​—Mye. 37:8-10, 29.

9. (a) O njika mbadi bapī ba me̱nde̱no̱ “sangwa wase” e? (b) Ońola nje “ba ba mabwe̱ njai na ńo̱ng’a te̱me̱ la sim” beno̱ bonam e?

⁹ O njika mbadi bapī ba “masangwano̱ wase” e? Bokwedi bo̱kisabe̱ na mudī ba Yesu ba me̱nde̱ nde sangwa wase niponda ba me̱nde̱no̱ janea mo̱ ka kiṅe̱ na prisi. (Bbī. 20:6) Lodun la bape̱pe̱ bena ba si be̱n bebeledi ba mo̱ń, ba me̱nde̱ nde sangwa wase o nin mbadi ná ba me̱nde̱ we̱le̱ ja oten bebe be̱se̱ o ke̱nge̱nge̱, musango, na bonam. Bo̱kisabe̱ mwemba na mido̱ngi mipe̱pe̱ be bonam ebanja ‘ba mabwa njai na ńo̱ng’a te̱me̱ la sim.’ (Mat. 5:6) Ba me̱nde̱ londe̱ njai abu ńa mudī na ńo̱ng’abu ńa te̱me̱ la sim o mbadi ni londi mbom o was’a peńa. (2 Pet. 3:13) Niponda Loba a me̱nde̱no̱ sumwa bobe bwe̱se̱, bonam ba bate̱m na sim bo si me̱nde̱ pe̱ takisabe̱ na si te̱me̱ la sim.​—Mye. 37:17.

10. Nje be̱ la ndedi di mapulano̱ kwala e?

¹⁰ “Bonam na bandedi, ebanja ba me̱nde̱ kusa ndedi.” (Mat. 5:7) E be̱ o Betiledi ba Bonahebe̱r to̱ ba Grikia be̱ la ndedi di mapula nde kwala be̱ne̱ye̱ la moto nupe̱pe̱ besengedi ba mbidimbidi ma wea, lee̱le̱ la moto nupe̱pe̱ nded’a mulema. Nika ná bwea la ba be o take ndedi. Nde ndedi e titi buka te̱ besengedi ba mulema. Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná be̱ la ndedi di mabaise̱ ná di lee̱le̱ mo̱ o bebolo, nika ná di bole mambo o wanea bane̱ jongwane̱.

11. Nje eyembilan a mot’a Samaria ńa ndedi e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea ndedi e?

¹¹ Langa Lukas 10:30-37. Munia ma Yesu ma mot’a Samaria ńa ndedi mu mabonde̱ edinge̱ding’a bwam ya nje be̱ la ndedi di mapulano̱ kwala. Nded’a mulema nde e tute̱le̱ mot’a Samaria o wanea nu nu kwedi o mā ma bato b’ebwan jongwane̱. Yesu a kwali ombusa mo̱ langwa munia ná: “Ala, wa pe̱ o bole nikame̱ne̱.” Je so̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne o bola nikame̱ne̱ e? Mo̱ ne o bola nje nu mot’a Samaria ńa ndedi a bolino̱ e? Mo̱ ne ná na bata lee̱le̱ ndedi tongwea na bebolo ba muyao o mbasanedi ma ba bena be o take̱ e? Mo̱ ne ná nongwane̱ Kriste̱n i mákokwe̱ mimbu, mikusa, na bańue o mbad’a mudī e? Mo̱ ne ná na sisea “ba milema mi wo̱ledi” o mbasan o jembe̱ babo̱ e?’​—1 Tes. 5:14; Yak. 1:27.

12. Ne̱ni be̱ la ndedi di mawaneano̱ biso̱ bonam e?

¹² Ne̱ni so̱ be̱ la ndedi di mawanano̱ minam e? Ponda te̱ di malee̱le̱no̱ bane̱ ndedi, di mabwane̱ bonam ba bola muńe̱nge̱.  Omo̱ń a nika pe̱, di bi ná Yehova a do̱lisan biso̱. (Bebolo 20:35; langa Bonahebe̱r 13:16.) Kiṅe̱ David a kwaledi ońola moto nu malee̱le̱ ndedi ná: “Yehova a me̱nde̱ tata mo̱ na kombe̱ longe̱ lao, ná a be̱ munam o ekombo.” (Mye. 41:2, 3) Di lee̱le̱ te̱ bape̱pe̱ ndedi, biso̱ pe̱ di makusane̱ Yehova ndedi, di be̱ pe̱ bonam o bwindea.​—Yak. 2:13.

13, 14. Njika mulatako mwe oteten a mulema mwe bosangi na bonam e?

¹³ Yesu mo̱ ná: “Bonam na ba ba be̱n mulema mwe bosangi, ebanja ba me̱nde̱ je̱ne̱ Loba.” (Mat. 5:8) Ná di kombe̱ mulema mwe bosangi, jangame̱n be̱ bosangi oteten, na be̱ne̱ pe̱ bepuledi be ko̱nji. E mapula ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me bosangi ná jowe̱ lasu di do̱lisane̱ Yehova.​—Langa 2 Korinto 4:2; 1 Tim. 1:5.

¹⁴ Ba bena be bosangi o mulema be ná ba be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, nu kwali ná: “Bonam na ba ba moe̱ mbo̱t’abu.” (Bbī. 22:14) O njika mbadi ba ‘moano̱ mbo̱t’abu’ e? Kriste̱n yo̱kisabe̱ i ‘moa mbo̱t’abu’ o nin mbadi ná i sangi o miso̱ ma Yehova, i me̱nde̱ pe̱ bolabe̱ longe̱ di si mańame̱, i bwane̱ pe̱ bonam bo si be̱n su muńe̱nge̱ o mo̱ń. Ba pe̱ be o muso̱ngi ma dimuti dinde̱ne̱ lena di be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase pe̱ be ná ba be̱ mako̱m ma Loba, ebanja ba malangabe̱ ka bate̱m na sim oboso bao. Bibe̱l e makwala ná: “bou mbo̱t’abu, ba sangise̱ mo̱ o maya ma Mun’a mudo̱ngi.”​—Bbī. 7:9, 13, 14.

15, 16. Ne̱ni ba ba be̱n mulema mwe bosangi ba “me̱ne̱no̱ Loba” e?

¹⁵ Ne̱ni so̱ ba be bosangi o mulema ba ‘me̱ne̱no̱ Loba’ ke̱ “moto a titi ná e̱ne̱ [Loba] nde a be̱ pe̱ longe̱” e? (Bbu. 33:20) Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “e̱ne̱” ye ná e be̱ne̱ beteledi ba “je̱ne̱ o mo̱nge̱le̱, so̱ṅtane̱, bia.” Ba bena ba me̱ne̱ Loba na ‘miso̱ ma mulema,’ be nde ba bena boko o bia mo̱ bwambwam, ba to̱ndi pe̱ bede̱mo bao. (Efe. 1:18) Yesu a lee̱le̱ bede̱mo ba Loba o mbad’a ke̱nge̱nge̱, na mo̱ a kwala ná: “Nu ńe̱n mba e̱n nde Tete̱.”​—Yohane 14:7-9

¹⁶ O sumo te̱ bia la bede̱mo ba Loba, ba ba mowe̱ mo̱ na mbale̱ be pe̱ ná “be̱ne̱ Loba” tongwea na nje a maboleano̱ babo̱ o longe̱ labu. (Hiob 42:5) Ba ‘me̱ne̱ pe̱ Loba,’ ke̱ ba soke̱ ‘miso̱ mabu ma mulema’ o minam ma betańsedi a kakane̱no̱ ba bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n o be̱ bosangi na bolea pe̱ mo̱ na jemea. Bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ nde je̱ne̱ Yehova na mbale̱ niponda ba me̱nde̱no̱ kusa bowe̱n babu o mo̱ń.​—1 Yohane 3:2.

17. Ońola nje ba bena ba makome̱ musango beno̱ bonam e?

¹⁷ Yesu a bati pe̱ ná: “Bonam na ba ba makome̱ musango.” (Mat. 5:9) Ba bena ba mawase̱ o koma musango ba be̱n njo̱m a bwam o be̱ bonam. Mokwedi Yakobo a tili ná: “Epum’a te̱me̱ la sim e masabe̱ nde o musango na ba bena ba makome̱ musango.” (Yak. 3:18) Di be̱n te̱ myambo na moto e be̱ o mbia to̱ o mwemba, je ná jakwane̱ Loba ná ongwane̱ biso̱ o koma musango. Di me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ mudī-musangi ma Yehova, bedangwedi be te̱m na sim, na bonam. Yesu a kiki mweńa ma po̱ngo̱ miwe̱n o koma musango ponda a kwalino̱ ná: “Yete̱na o wan jabea lo̱ngo̱ o diyo̱, nde jo̱nge̱le̱ di timba po̱ye̱ wa oten ná munaso̱ngo̱ a be̱nedi wa ndutu, dia jabea lo̱ngo̱ oboso ba diyo̱, nde o se̱le̱ wala do̱lisane̱ munaso̱ngo̱, denge̱ o matimba o bola jabea lo̱ngo̱.”​—Mat. 5:23, 24.

18, 19. Ońola nje Kriste̱n yeno̱ ná i be̱ muńe̱nge̱ to̱ e be̱ nde ná i matakisabe̱ e?

¹⁸ “Bonam na bińo̱, ke̱ bato ba maloa bińo̱ na takise̱ bińo̱, nde ba kwala pe̱ to̱ njika ńai a bobe bake̱le̱ bińo̱ ońol’am.” Nje Yesu a tano̱ a pula kwala e? Alane̱ ekwali oboso, mo̱ ná: “Bińo̱ bwa muńe̱nge̱, lo sombise̱ pe̱, ebanja musawedi mańu mu kolo o mo̱ń. Ebanja nika pe̱ nde ba takise̱no̱ bato̱pedi ba mudī ba se̱le̱ bińo̱ oboso.” (Mat. 5:11, 12) Niponda bamuloloma ba dipabe̱no̱, beka pe̱ babo̱ ná ba si te̱ pe̱ dikalo, “basumwe̱ oboso ba mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱ na muńe̱nge̱.” Ye mbale̱ ná ba si ta muńe̱nge̱ ná ba dipabe̱. Nde ba ta muńe̱nge̱ jita ońolana “ba ta ba langabe̱ ka ba ndongame̱n kuse̱ bosambo ońola dina la [Yesu].”​—Bebolo 5:41.

¹⁹ O nin pond’asu, baboledi ba Yehova pe̱ ba malembe̱ na muńe̱nge̱ ke̱ ba matakisabe̱ o dina la Yesu, to̱ ke̱ be oteten a mitakisan minde̱ne̱. (Langa Yakobo 1:2-4.) Mulemlem ka bamuloloma, di titi ná di bwane̱ mitakisan muńe̱nge̱. Nde di tingame̱ te̱ na Loba o pond’a mitakisan, Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngiń’a mulema o lembe̱ mo̱ ná di si bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu. K’eyembilan, o mo̱di má Dingindi 1944, Henryk Dornik na munańango ba ta ba we̱le̱be̱ o beboa. Nde bate̱nge̱ne̱ babo̱, bembi ná: “O titi ná o ńakisane̱ babo̱ o bola lambo lena ba si mapulano̱ bola. Mitakisan mabu mi mawanea nde babo̱ muńe̱nge̱.” Munasango Dornik a boli beteledi ná: “To̱ná na si be̱nno̱ ńo̱ngi o taka, be̱ne̱ la ngiń’a mulema owas’a mitakisan, n’edube na be̱nno̱ o tingame̱ na Yehova ke̱ na matakisabe̱, ba mawanea mba muńe̱nge̱. . . . Mika ma iwiye̱ mi sise̱le̱ mba be̱be̱ na Yehova, nu lee̱le̱ mba ná e nde Mongwanedi neno̱ ná na lakisane̱.”

20. Ońola nje jeno̱ muńe̱nge̱ o bolea “loba la bonam” e?

²⁰ Yehova “Loba la bonam,” a do̱lisan te̱ biso̱, je ná di be̱ bonam; to̱ e be̱ nde ná mitakisan mi mawa nde na jowe̱ lasu, na belongi ba mbia be mate̱nge̱ne̱ biso̱, na diboa, to̱ bodun. (1 Tim. 1:11) Dikaki la tiki Yehova “nu si mato̱pe̱ lobango” a kakanno̱ biso̱ pe̱ di mawanea biso̱ bonam. (Tito 1:2) Belondisedi ba makaki ma Yehova be me̱nde̱ jubise̱ biso̱ o dime̱ne̱ lena di si me̱nde̱no̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mitakisan na makekisan ma yen ebe̱yed’a mambo. Di titi to̱ ná di bolane̱ jo̱nge̱le̱ la njika minam di me̱nde̱no̱ kusane̱ Yehova o Paradisi ni mapo̱. Na mbale̱, di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ la bonam bo si bedi je̱ne̱ne̱. E, di me̱nde̱ “kusa njoaso’a munam.”​—Mye. 37:11.