Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o bi ponda e?

Mo̱ o bi ponda e?

NJE o mabolano̱ ke̱ o mapula bia ponda e? Ye̱ke̱i te̱ o mombwa nde kilo̱k’ango̱ ńa dia to̱ nipe̱pe̱. Diko̱m di baise̱ te̱ wa ponda, njika jalabe̱ o mabolano̱ e? O be̱n mbadi jita o bīse̱ ponda. Ne̱ni so̱ e?

Di kwale ná di be̱n nge̱ṅ po̱ ńa mwese na 30 ma minuti. We ná o kwala ná di be̱n 1:30 (nge̱ṅ po̱ n’epasi). Bupisane̱ we̱ni o majano̱ n’ede̱mo a wa wuma, we ná o kwala ná di be̱n 13:30 (dom la nge̱ṅ na ilalo n’epasi). Ni mbad’a langa e se̱medi nde o muso̱ngi má 24 ma háwa. O bepolo bō̱ pe̱ mu mulemlem ma ponda mwe pe̱ ná mu langabe̱ ná “epas’a po̱,” nika ná e mapula 30 ma minuti ońola nge̱ṅ iba.

Kana weno̱ mulange̱ Bibe̱l, we ná o baise̱ na wame̱ne̱ ne̱ni bato ba ponda Bibe̱l ba tano̱ ba langa ponda. Ba si ta ba be̱ne̱ mbadi po̱ buka te̱. Betiledi ba Bonahebe̱r be makwalea ońola “mbat’a idiba,” “ko̱si, to̱so̱ teten a mwese,” “mwese-mwese,” na “ebiamu, to̱so̱ pond’ebiamu.” (Bbot. 8:11; 19:27; 43:16; Ndim. 28:29; 1 Kin. 18:26) Nde ngedi iwo̱ pe̱, bato ba mawe̱ o bola ponda ná te̱ite̱i.

O mińa ma Bibe̱l, bato ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ bolane̱ batatedi, tobotobo o pond’a bulu. Bebwea ba mimbu obiana Yesu a mayabe̱, bana ba Israel ba ta nde baba bulu mongo malalo ba bele̱no̱ ná betatedi. (Mad. 2:19) Kalat’a Bakaisedi 7:19 e makwalea ońola “betatedi ba teten a bulu.” O mińa ma Yesu nde Bajū ba botedino̱ jaba bulu mongo mane̱i ma betatedi kaponda eboled’a Grikia na Roma.

Kalat’a Myango ma Bwam ya Bibe̱l i mato̱pea ońola ben betatedi ngedi jita. K’eyembilan, “o betatedi ba bulu be londe̱ bene̱i” nde Yesu a dangono̱ o munja o dongame̱ne̱ bokwedi bao ba ta o bo̱lo̱. (Mat. 14:25) O edinge̱dinge̱ ewo̱, Yesu a kwali ná: “Sango a mboa a bia te̱ njika betatedi ba bulu mwibedi a mapo̱no̱, ke̱ a wusa ja peńa, a si wusa jese̱le̱ ndabo ao e buabe̱.”​—Mat. 24:43.

Yesu a to̱pedi ońola be betatedi ba bulu bene̱i be̱se̱ ponda a kwalisanno̱ bokwedi bao ná: “Bińo̱ ja so̱ epe̱ńe̱, ebanja lo si bi njika ponda sango a mboa a me̱nde̱no̱ po̱, nga ebiamu, nga teten a bulu, nga ponda wuba e malo̱ngo̱no̱, nga idiba.” (Marko 13:35) Betatedi baboso “ebiamu,” be nde botea pond’a besibedi ba wei nate̱na nge̱ṅ dibua ya bulu. Be belonde̱ beba, “teten a bulu,” be nde botea nge̱ṅ dibua ya bulu nate̱na teten a bulu to̱so̱ ko̱s’a bulu. Betatedi be londe̱ belalo, be nde oboso ba mbat’a idiba, nika ná “mbatimbat’a idiba” to̱so̱ “ponda wuba e malo̱ngo̱no̱,” be nde botea ko̱s’a bulu nate̱na nge̱ṅ ilalo ya idiba. E me̱ne̱ne̱ biana o be betatedi nde mom ma wuba mu lo̱ngino̱ bo bulu Yesu a damabe̱le̱no̱. (Marko 14:72.) Dongo di londe̱ mane̱i la betatedi, “mbat’a idiba,” le nde botea nge̱ṅ ilalo ya idiba to̱so̱ mesanedi nate̱na o bebusedi ba wei.

To̱ná bato o mińa ma Bibe̱l ba si tano̱ ba be̱ne̱ kilo̱ki, ba ta ba be̱ne̱ ńabu mbad’a langa pond’a idiba, ńa mwese na ńa bulu.