Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

[Benga] lee̱le̱ ndolo​—E malongisane̱

[Benga] lee̱le̱ ndolo​—E malongisane̱

“Ndolo e malongisane̱.”​—1 KOR. 8:1.

MYENGE: 109, 121

1. Njika to̱ti la mweńa Yesu a kwaledino̱ na bokwedi bao o bulu bao bo sukan e?

O BULU bao bo sukan na bokwedi bao, Yesu a kwaledi ońola ndolo lambo ka 30 ma ngedi. A yikiye̱ tobotobo ná bokwedi bao bangame̱n “to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.” (Yohane 15:12, 17) Ndol’abu ńa mō̱ na nune̱ e me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ o dime̱ne̱ lena bape̱pe̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná babo̱ nde be bokwedi bao ba mbale̱. (Yohane 13:34, 35) Ndolo Yesu a to̱pedino̱ e titi tet’a besengedi be biso̱ o mulema. Ńe nde ede̱mo a bwam e me̱ne̱ne̱ o bebolo di maboleano̱ bape̱pe̱ esibe̱ jenge̱le̱ to̱ lambo. A kwali ná: “To̱ moto a si be̱n ndolo ninde̱ne̱ buka nu nu mabole̱ longe̱ lao ońola mako̱m mao. Bińo̱ le mako̱m mam, ke̱ lo mabola nje nanedino̱ bińo̱.”​—Yohane 15:13, 14.

2. (a) Nje di me̱ne̱no̱ oteten a baboledi ba Loba e? (b) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ o din jokwa e?

2 Ndol’a mbale̱, ńena ni si menge̱le̱ to̱ lambo na jalatane̱ di bam la baboledi ba Yehova nin we̱nge̱ ba malee̱le̱ ná be nde tumba la Loba. (1 Yohane 3:10, 11) Baboledi ba Yehova o wase ńe̱se̱ ba malee̱le̱ ndol’a Kristo, esibe̱ jombwea muso̱no̱ m’eyobo, ekombo, tumba, eyeme̱, we̱ni ba wuno̱, to̱ ne̱ni ba kokedino̱! Je ná di baise̱ ná: ‘Ońola nje ndolo ńeno̱ mweńa tobotobo nin we̱nge̱ e? Ne̱ni Yehova na Yesu ba membe̱no̱ biso̱ na ndolo e? Ne̱ni mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a lee̱le̱ ndol’a Kristo ni “malongisane̱” e?’​—1 Kor. 8:1.

OŃOLA NJE NDOLO ŃENO̱ MWEŃA TOBOTOBO NIN WE̱NGE̱

3. Ne̱ni nin “pond’a bobe” e matapano̱ bato e?

3 Kana longe̱ di londino̱ na “ntu na take,” jita lasu o nin “pond’a bobe” di mataka o mulema, moto te̱ o lao dime̱ne̱. (Mye. 90:10; 2 Tim. 3:1-5) Dongo dinde̱ne̱ la bato di mábo̱lo̱ne̱ ńo̱ng’a longe̱. Miso̱ngi mi malee̱ ná buka 800 000 ba bato ba mabwa mańolo mbu te̱, nika ńe nde 40 ma sekundi te̱ moto mō̱. Ye ndutu o kwala ná, yi ńai a mo̱nge̱le̱ i po̱yedi pe̱ Kriste̱n iwo̱, na mo̱ i bwa mańolo.

4. Njika bato Bibe̱l e makwaleano̱ bena ba pase̱le̱ ńo̱ng’abu ńa wo̱ e?

4 O mińa ma Bibe̱l, bete̱medi ba baboledi ba jemea bō̱ ba Loba be ta be pungwa babo̱ mo̱nge̱le̱ o dime̱ne̱ lena ba bo̱lo̱ne̱no̱ ńo̱ng’a longe̱, ba pula wo̱. K’eyembilan, Hiob nu ta nu londa na ndutu, nu bo̱lo̱ne̱ ńo̱ng’a longe̱, ei mbembe ná: “Longe̱ lam le mba lońo̱ńo̱.” (Hiob 10:1; 14:13) Yona a ta a senga bobe ońola mbadi mambo ma yo̱mbedino̱ mo̱ o m’bē̱ mao, a kwala ná: “Tatan so̱, a Yehova, no̱ngo̱ longe̱ lam, ebanja ye mba bwam o wo̱ buka o be̱ longe̱!” (Yona 4:3) Muto̱ped’a mudī ńa jemea Elia pe̱ a ta a bo̱lo̱ne̱ dipita o dime̱ne̱ a baise̱no̱ ná a wo̱. A kwala ná: “E dongame̱n nika; tatan, a Yehova, no̱ngo̱ mudī mam.” (1 Ki. 19:4) Nde, Yehova a ta a langa ban baboledi bao ba jemea mweńa, a ta pe̱ a pula ná ba be̱ longe̱. O mulopo ma sa besengedi babu, ongwane̱ nde babo̱ o buka ńo̱ng’a kwedi, embe̱ pe̱ babo̱ na ndolo ná ba benge bolea mo̱ na jemea.

5. Ońola nje bonasango na bonańango ba be̱nno̱ ńo̱ng’a ndolo tobotobo nin we̱nge̱ e?

5 To̱ e be̱ nde ná bonasango asu ba si bo̱lo̱ne̱ ńo̱ng’a longe̱, jita labu nin we̱nge̱ le o bete̱medi ba ndutu be pungo babo̱ mo̱nge̱le̱, ba be̱n ńo̱ng’a kusa jembame̱ na ndolo. Bō̱ ba malembe̱ mitakisan na mayaṅako. Ba masa na to̱po̱ne̱ bane̱ o wum’abu y’ebolo. To̱so̱ ba wo̱ledi ońolana ba mabola ebolo buka háwa i te̱se̱be̱, to̱so̱ ná ebolo yepe̱ babo̱. Bape̱pe̱ pe̱ ba be̱n mitakisan minde̱ne̱ o diba labu ońolana mom’abu to̱ munj’abu nu si maboleye̱ Loba a masa babo̱ ponda ye̱se̱. Ońola min mitakisan na mabandan mape̱pe̱, jita o mwemba ba ńo̱sedi, ba wo̱lea pe̱ o mudī, ba si me̱ne̱ pe̱ babo̱me̱ne̱ mweńa. Nja so̱ ńe ná ńongwane̱ babo̱ ná bembame̱ e?

NDOL’A YEHOVA E MEMBE̱ BISO̱

6. Ne̱ni Yehova a membe̱no̱ bautu bao na ndolo e?

6 Yehova a mabola baboledi bao mbaki ná a to̱ndi babo̱, a me̱nde̱ pe̱ to̱ndo̱ babo̱ nate̱n’o bwindea. Dutea te̱ ne̱ni Bonaisrael ba jemea ba kusino̱ jembame̱ ponda ba sengino̱ ben byala ba Yehova ná: “We mba tiki n’edube, na to̱ndi pe̱ wa. . . . O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa.” (Yes. 43:4, 5) Ka mō̱ ńa baboledi ba Yehova, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi wa jita. * Eyal’a Loba e makakane̱ ba bena ba mapulise̱ jowe̱ la mbale̱ ná: “Ńangum nu masunge̱. A me̱nde̱ sombisane̱ wa na muńe̱nge̱.”​—Sef. 3:16, 17.

7. O njika mbadi ndol’a Yehova ńeno̱ ka ńa ńango nu mańo̱ngise̱ mun’ao e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

7 Yehova a kakane̱ o sue̱le̱ na wanea pe̱ tumba lao lo̱ko̱mea, e be̱ o to̱ njika mitakisan. A lango ne̱ni a masengano̱ jombwea tumba lao, mo̱ ná: “Lo me̱nde̱ ńo̱ngisabe̱, lo bambabe̱ o matongo na se̱be̱be̱ o mabe̱be̱. Kana ńango a [muna] a malo̱ko̱no̱ mo̱, nika nde mba pe̱ na malo̱ko̱no̱ bińo̱.” (Yes. 66:12, 13) A se̱ edinge̱dinge̱ e makwangwe̱le̱ mulema e, ńango a muna ńa ndolo a bambe̱ mun’a mwe̱nge̱ o tongo, to̱ se̱be̱ mo̱ o mabe̱be̱ mao! Na yen edinge̱dinge̱ e matape̱ mulema nde Yehova a malangwano̱ njib’a ndolo na ndedi a be̱ne̱nno̱ ba bena ba mowe̱ mo̱ na mbale̱. O si be̱ne̱ penda to̱ buńa ná we Yehova tiki jita.​—Yer. 31:3.

8, 9. Ne̱ni ndol’a Yesu e membe̱no̱ biso̱ e?

8 Njo̱m nipe̱pe̱ nin ni mabole̱ Kriste̱n a mbale̱ mbaki ná Yehova a duti babo̱ na ndolo: ‘Loba a to̱ndi wase ná a boli mpo̱m mao ma Muna, ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama, nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.’ (Yohane 3:16) Yesu pe̱ a lee̱le̱ ndolo ná a boli longe̱ lao ońol’asu! Ni ndolo e membe̱ biso̱ jita! Eyal’a Loba e makakane̱ ná to̱ mo̱me̱ne̱ “ndenge̱ na matika” ba titi ná ba “pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Kristo.”​—Rom. 8:35, 38, 39.

9 Ponda iwo̱ di yo̱ki be̱ne̱ makekisan ma mabo̱bise̱ biso̱ o eyobo, o mo̱nge̱le̱, na o mudī. Nde di makusa ngudi o lembe̱ ke̱ jo̱nge̱le̱ ndolo ninde̱ne̱ Kristo a to̱ndino̱ biso̱. (Langa 2 Korinto 5:14, 15.) Ndol’a Yesu e be̱n ngińa o sue̱le̱ na jembe̱ pe̱ biso̱ ná di si wo̱lea, to̱ di be̱ nde o makekisan ka boso̱lo̱, mabandan, mutaka, bo̱ngo̱, mpupe, mudika na nika.

BONASANGO ASU BA BE̱N ŃO̱NG’A NDOL’ASU

Jokwa l’eyembilan a Yesu le ná longwane̱ wa o bia jembe̱ bape̱pe̱ (Ombwa mongo 10, 11)

10, 11. Nja nu be̱n m’bē̱ ma jembe̱ bonasango ba wo̱ledi o mulema e? Bola beteledi.

10 Yehova a mabolane̱ pe̱ mwemba ma Kriste̱n o jembe̱ biso̱ na ndol’ao. Mō̱ ńasu te̱ e ná a timbise̱le̱ mo̱ ni ndolo tongwea na to̱ndo̱ na jembe̱ pe̱ bonasango na bonańango asu, seto̱ buka te̱ o mudī nde na o mo̱nge̱le̱ pe̱. (1 Yohane 4:19-21) Ńamuloloma Paulo a mome̱le̱ Kriste̱n ná: ‘Bińo̱ [benga] jomane̱le̱ na longisane̱ mō̱ na nune̱, kana lo mabolano̱.’ (1 Tes. 5:11) Be̱se̱ o mwemba, seto̱ buka te̱ batudu, be ná bembilane̱ Yehova na Yesu o lo̱ko̱ na jembe̱ pe̱ bonasango.​—Langa Roma 15:1, 2.

11 Ye ná e pula ná bō̱ bena ba be̱n diboa la mo̱nge̱le̱ o mwemba be̱ne̱ do̱kita to̱ kusa myanga. (Lukas 5:31) Batudu na bonasango bape̱pe̱ o mwemba ba memba na sibise̱ la ńolo ná ba titi mado̱kita. Nde jongwane̱ na lo̱ko̱mea beno̱ ná ba wanea babo̱ le mweńa jita. Be ná ‘bembe̱ ba milema mi wo̱ledi, bongwane̱ babo̱bi, ba be̱ne̱ye̱ be̱se̱ we̱lisane̱.’ (1 Tes. 5:14) Kriste̱n ye̱se̱ yangame̱n wasa so̱ṅtane̱ ne̱ni bonasango abu ba masengano̱ o mulema, ba be̱ we̱lisane̱ na kwalisane̱ pe̱ babo̱ byala ba belo̱ko̱medi o jembe̱ babo̱. Mo̱ o mawe̱ o lo̱ko̱ na jembe̱ pe̱ bape̱pe̱ e? Miwe̱n masu mi me̱nde̱ wana tombwane̱ yete̱na di bi ne̱ni wanea moto ni ńai a jongwane̱.

12. Bola eyembilan a moto ndol’a mwemba ńembe̱no̱.

12 Ne̱ni ndol’asu e membe̱no̱ ba bena be o boe̱ o mo̱nge̱le̱ e? Munańango mō̱ o Europa mo̱ ná: “Ponda iwo̱ mo̱nge̱le̱ ma bwa ńolo ma yo̱ki po̱ye̱ mba. Nde na be̱n jongwane̱ la bwam. Mwemba mam mu sungi longe̱ lam. Bonasango na bonańango ba membe̱ mba na lee̱le̱ pe̱ mba ndolo ponda ye̱se̱. To̱na ne̱ni ngusu nde i bi ná na be̱n diboa la mo̱nge̱le̱, mwemba mwe owa ponda ye̱se̱ o sue̱le̱ mba. Munasango mō̱ na munj’ao ba no̱ngi mba ka mun’abu ńa mudī. Ba mombwea mba ńai a bwam, be pe̱ mba be̱be̱ ponda ye̱se̱.” Ye mbale̱ ná, be̱se̱ ba titi ná bongwane̱ o mulemlem ma dime̱ne̱ na ngudi. Nde jongwane̱ lasu la ndolo le ná di wanea ba ba maboe̱ o mo̱nge̱le̱ jita la jongwane̱. *

NE̱NI JEMBE̱ BAPE̱PE̱ NA NDOLO

13. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di mapula jembe̱ bape̱pe̱ na mbale̱ e?

13 Be̱ mubie̱ lambe̱ toi ńa bwam. (Yak. 1:19) Lambe̱ye̱ la nune̱ toi o so̱ṅtane̱ ne̱ni a masengano̱ o mulema le nde lee̱le̱ la ndolo. We ná o baise̱ nu ńe o take̱ na muyao myuedi mi si mabwese̱ mo̱ ndutu, ná o so̱ṅtane̱ besengedi bao. Na nika nde weno̱ ná o we̱le̱ wame̱ne̱ o epol’a munaso̱ngo̱ na jembe̱ pe̱ mo̱. Bola ná boso bo̱ngo̱ bo lee̱le̱ ná o maso̱ṅtane̱ mo̱ na mbale̱. Yete̱na munaso̱ngo̱ a be̱n ńo̱ngi o be̱ ilalo, be̱ we̱lisane̱, o si ke̱ pe̱ to̱ mo̱ ekwali. O lambe̱ te̱ toi na we̱lisane̱, o me̱nde̱ we̱le̱ so̱ṅtane̱ ne̱ni a masengano̱. Nika ńe ná ńongwane̱ munaso̱ngo̱ to̱ munańo̱ngo̱ ńe o take̱ ná a lakisane̱ wa, a senge pe̱ nje weno̱ o langwea mo̱ o jembe̱ mo̱. We ná o wanea bape̱pe̱ lo̱ko̱mea jita yete̱na ba bi ná o mombwea babo̱ na mbale̱.

14. Ońola nje di s’angame̱nno̱ be̱ misan e?

14 Di si be̱ misan. Ba bena ba maboe̱ diboa la mo̱nge̱le̱ ba me̱nde̱ bata bwa ndutu yete̱na ba bi ná di masa babo̱. Ye so̱ ná e be̱ ndutu ná di waneye babo̱ jongwane̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Eto̱pe̱to̱pe̱ ye bowoli ka po̱, nde eyem’a badibie̱ e majesane̱ bwam.” (Min. 12:18) Ye mbale̱ ná di si be̱n jo̱nge̱le̱ la bolane̱ byala ba bobe o ‘ke̱’ ba bena ba maboe̱ o mo̱nge̱le̱ bebango. Nde, to̱ di ‘ke̱’ nde moto bebango o mbangisan, nika e me̱nde̱ te̱ nde bwese̱ mo̱ ndutu. Jembe̱ la bape̱pe̱ na ndolo di mabaise̱ ná di lee̱le̱ ndedi, na we̱le̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ o epol’abu nate̱na o dime̱ne̱ jeno̱ ná di we̱le̱ bola nika.​—Mat. 7:12.

15. Njika elongisan a mweńa jeno̱ ná di bolane̱ o jembe̱ bape̱pe̱ na ndolo e?

15 Bolane̱ Eyal’a Loba o lo̱ko̱ bape̱pe̱. (Langa Roma 15:4, 5.) Betiledi ba Bosangi be nde jabea la tiki di londi na byala ba belo̱ko̱medi. Bibe̱l e wu nde na “Loba la we̱lisane̱ na la lo̱ko̱mea.” O sumo te̱ byala ba belo̱ko̱medi be mawe̱ o Bibe̱l, di be̱n kalati i se̱medi o Bibe̱l ka Index des publications des Témoins de Jéhovah na Guide de recherche des Témoins de Jéhovah. Yin kalati i mongwane̱ o so̱ bepasi ba Bibe̱l be malongisane̱ o lembe̱ pat’a mitakisan ye̱se̱. I malonga pe̱ biso̱ ná miwe̱n ma ndolo di mapo̱ngo̱no̱ o lo̱ko̱ bape̱pe̱ mi waneye babo̱ tombwane̱.

16. Njika bede̱mo jangame̱nno̱ lee̱le̱ ke̱ di membe̱ munasango ńe o boe̱ o mo̱nge̱le̱ e?

16 Be̱ ndedi na muyao. Ben be nde bede̱mo ba tiki ba ndol’a mbale̱ di malee̱le̱no̱ ke̱ di membe̱ moto. Yehova mo̱me̱ne̱ e nde “Tete̱ ńa ndedi na Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱,” a be̱n pe̱ “nded’a mulema” ońola baboledi bao. (Langa 2 Korinto 1:3-6; Lukas 1:78; Rom. 15:13) Paulo a boli biso̱ eyembilan a bwam o din to̱ti, a tili ná: “Nde di ta nde oteten ańu na mwē̱, kana ńango a mabongwano̱ mye̱nge̱ mao ma bana; nika nde di tano̱ di bwa bińo̱ ndolo, e tano̱ pe̱ e do̱lisane̱ biso̱, seto̱ o bola bińo̱ myango ma bwam ma Loba mo̱me̱ne̱, nde na longe̱ lasu mo̱me̱ne̱ pe̱; ebanja di ta di máto̱ndo̱ bińo̱ jita.” (1 Tes. 2:7, 8) Di lee̱le̱ te̱ nin ńai a nded’a Loba, ke̱ di me̱nde̱ wanea munasango asu lo̱ko̱mea a baise̱no̱ Loba o muka.

17. Ne̱ni mbadi ńa je̱ne̱ bonasango asu ńe skwe̱ e me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o jembe̱ babo̱ na ndolo e?

17 O s’engane̱ bonaso̱ngo̱ ke̱nge̱nge̱. Be̱ skwe̱ jombwea mbadi o me̱ne̱no̱ bonasango na bonańango o mwemba. O me̱ne̱ te̱ bonaso̱ngo̱ ka bō̱ bena ba titi ná ba wusa, ke̱ we nde o wasea wame̱ne̱ ndutu. (Mul. 7:21, 22) O̱nge̱le̱ ná Yehova e skwe̱ o nje a mengane̱no̱ baboledi bao. Di bupe̱ te̱ eyembilan ao, nik’e me̱nde̱ boṅsane̱ biso̱ o we̱lisane̱ ka ni titi ke̱nge̱nge̱ ńa bape̱pe̱. (Efe. 4:2, 32) O mulopo ma bola ná bo̱nge̱le̱ ná ba si mapo̱ngo̱ miwe̱n eyeka o bolea Yehova, keka nde ná o sese babo̱ ońola nje ye̱se̱ ba mabolano̱. Nika ńe ná ńembe̱ babo̱. Musesako ma mbale̱ ma ndolo mwe ná mwembe̱ bape̱pe̱ na jongwane̱ pe̱ babo̱ o “we̱le̱ sese̱” o ebol’abu ya bosangi. Bola la nika di buki kobisane̱ la babo̱ na bape̱pe̱ lena di mabole̱ ná ba kakame̱.​—Gal. 6:4.

18. Ońola nje jangame̱nno̱ jembe̱ bape̱pe̱ na ndolo e?

18 Mudo̱ngi ma Yehova te̱ mwe mo̱ tiki buka moyo, mwe pe̱ tiki mulemlem ońola Yesu nu boli diko̱ti. (Gal. 2:20) Di to̱ndi bonasango na bonańango asu na mulema mwe̱se̱. Di mapula jombwea babo̱ na ndolo na muyao. Ná di waneye babo̱ belo̱ko̱medi, “di pulise̱ ma mena ma mawane̱ musango na longisane̱ la mō̱ na nune̱.” (Rom. 14:19) Biso̱ be̱se̱ je nde o jenge̱le̱ Paradisi ni mapo̱, owe̱ni to̱ mō̱ ńasu a si me̱nde̱no̱ be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ o wo̱lea o mulema! Maboa, bila, kwedi ni wu na bobe di sangono̱, mitakisan, bekwali ba ndabo a diba, na boso̱lo̱ ba si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱. Ombusa Janea la Ikol’a mbu, mbel’a moto e me̱nde̱ po̱ o ke̱nge̱nge̱. Ba bena ba me̱nde̱ be̱ jemea o kekise̱ di sukan ba me̱nde̱ so̱ be̱ bana ba Yehova Loba be o wase, ba bwane̱ pe̱ “wonj’a bosangi ńa bana ba Loba” muńe̱nge̱. (Rom. 8:21) Biso̱ be̱se̱ di benge so̱ lee̱le̱ ndolo ni malongisane̱ na jongwane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ o tombwane̱ bo bowe̱n ba muńe̱nge̱.

^ par. 6 Ombwa jokwa 24 la kalati Approchez-vous de Jéhovah.

^ par. 12 Ońola malea ma mongwane̱ ba bena ba be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwa ńolo, ombwa o Réveillez-vous ! milopo ma mokwa: (“Pourquoi s’accrocher?”; “1 les choses changent”; “2 Vous pouvez recevoir de l’aide”; na “3 Il y a de l’espoir”) (Avril 2014); “Quand on veut en finir avec la vie,” (Janvier 2012); na “Il vaut la peine de vivre” (milopo ma mokwa: “Un fléau mondial”; “Pourquoi renonce-t-on à vivre?”; na “Vous pouvez trouver de l’aide”) (22 Octobre, 2001).