1, 2. (a) Diwengisan na bato ba be̱n ngińa, ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ ngiń’ao o jombwea bato e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

BATO ba ngińa na bena ba be̱n doi ba “manea” bane̱ na ngińa ponda ye̱se̱, to̱ mo̱me̱ne̱ banda babo̱. (Mat. 20:25; Mul. 8:9) Nde Yehova a si mabola nika! To̱ná eno̱ Ńangum, a mombwea jita bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱. E muyao, a mombwea besengedi basu ba mulema na nje ye biso̱ ńo̱ngi. Kana a ‘so̱ṅtanno̱ ná je nde dibudu,’ a si mabaise̱ biso̱ to̱ buńa ná di bole nje e buki ngud’asu.​—Mye. 103:13, 14.

² Bibe̱l e mabola jita la byembilan be malee̱ ne̱ni Yehova a mombweano̱ baboledi bao. Jombweye belalo. Yaboso, mbadi Yehova ongwane̱no̱ eso̱mb’a moto Samuel na muyao ná a bīse̱ Prisi Ninde̱ne̱ Eli mwe̱ndi ma beko̱kisedi, e londe̱ beba, we̱lisane̱ Yehova a lee̱le̱no̱ Mose ponda o̱nge̱le̱no̱ ná a titi ná a busane̱ tumba la Israel o Egipto, e londe̱ belalo, ne̱ni Yehova ombwedino̱ tumba la Israel ke̱ di mabusa o Egipto. Niponda jeno̱ o jombwea ben byembilan, di make nje be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova, na ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di we̱le̱ nika o ebolo.

3. Njika lambo la mańaka Samuel a kusino̱ bulu bō̱ e, njika myuedi pe̱ jeno̱ ná di baise̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

³ Samuel a botedi o “bolea Yehova” o muno̱ko̱ ke̱ a dia nde mūtu. (1 Sam. 3:1) Bulu bō̱, nde lambo la mańaka di bolane̱no̱, ke̱ Samuel a mánanga. * (Langa 1 Samuel 3:2-10.) A ta a senga doi di mabele̱ mo̱ na dina lao. O̱nge̱le̱ nde biana mudun a Prisi Ninde̱ne̱ Eli nde e o bele̱ mo̱, na Samuel a te̱me̱ n’edube, ala omboa Eli, a kwala ná: “Mba nun o bele̱no̱!” Na Eli a kwalane̱ mo̱ ná seto̱ mo̱ nde a bele̱ mo̱. Nde ponda mulemlem ma lambo mu bolane̱no̱ ngedi ilalo, na Eli a so̱ṅtane̱ ná Loba nde e o bele̱ Samuel. Na mo̱ a langwea nu muna ne̱ni jalabe̱, na Samuel a bola nikame̱ne̱. Ońola nje Yehova a si bolane̱no̱ ange̱l nged’a boso o langwea Samuel ná mo̱ nde e o bele̱ mo̱ e? Bibe̱l e si malangwa ońola nje. Nde mbadi mambo matombino̱ e malee̱ ná Yehova ombwedi besengedi ba y’eso̱mb’a moto Samuel. Ne̱ni e?

4, 5. (a) Nje Samuel a bolino̱ ponda Yehova a lomno̱ mo̱ o bīse̱ Eli mwe̱ndi e, ne̱ni pe̱ mambo ma tombino̱ bone̱ bao e? (b) Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

⁴ Langa 1 Samuel 3:11-18. Mbend’a Yehova e ta ńanea bana ná ba bole bato ba ńue̱ edube, sepo̱n mwaned’ekombo. (Bbu. 22:28; Lev. 19:32) Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná Samuel a wusa te̱me̱ idiba, ala je̱ne̱ Eli o langwea mo̱ na ngiń’a mulema mwe̱ndi ma beko̱kisedi ma Loba e? Tomtom! Myango mi malangwea biso̱ ná Samuel “a ta a bwa bo̱ngo̱ o langwea Eli di je̱ne̱ a kusino̱.” Nde Loba a boli ná Eli a bie ná mo̱ nde e o bele̱ Samuel. Na Eli ala je̱ne̱ Samuel, a kwala ná: ‘[O si] wuta mba to̱ lambo o nje a bīse̱no̱ wa.’ Na Samuel a “langwea mo̱ me̱se̱” n’edube.

⁵ Mwe̱ndi ma Samuel mu si ta Eli lambo a si tano̱ enge̱le̱, ebanja “mot’a Loba” Bibe̱l e si bolino̱ dina, a ta a máse̱le̱ bīse̱ mo̱ mwe̱ndi mu ta bowan na mu. (1 Sam. 2:27-36) Min myango mi malee̱ biso̱ nate̱na njika dime̱ne̱ Yehova a mombweano̱ biso̱, eno̱ pe̱ dibie̱.

6. Njika belēdi di mokwano̱ o mbadi Loba ongwane̱no̱ Samuel e?

⁶ Mo̱ we nde eso̱mbe̱ e? Yete̱na e, min myango m’eso̱mb’a moto Samuel mi malee̱ ná Yehova a maso̱ṅtane̱ mitakisan o be̱nno̱ na ne̱ni o masengano̱. Yen ebe we iso̱n, ye pe̱ wa ndutu o langwea batudu ba bato myango ma Janea, to̱ be̱ diwengisan oteten a mako̱m mo̱ngo̱. Be̱ mbaki ná Yehova a mapula jongwane̱ wa. Ońola nika, teleye̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱ o muka. (Mye. 62:9) Dutea o byembilan ba Bibe̱l ba beso̱mbe̱ ba bato ka Samuel. Kwalisane̱ pe̱ yine̱ Kriste̱n, e be̱ beso̱mbe̱ to̱ badun bena ba ta ba be̱ne̱ milemlem ma mitakisan ka wa, nde ba buka mo̱. Ba me̱nde̱ langwea wa ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱ yen ebe o mbadi ba si tano̱ benge̱le̱.

7, 8. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a mombwea besengedi ba Mose jita e?

⁷ Ponda Mose a po̱ino̱ 80 ma mbu, Yehova a boli mo̱ m’bē̱ ma bodilo. Mose a ta angame̱n busane̱ Israel o mukoma o Egipto. (Bbu. 3:10) Kana a tano̱ a mábolea ka mutated’a mabemba 40 ma mbu o Midian, a ta mańaka o kusa ninka m’bē̱. Mo̱ ná: “Mba pe̱ nja ná na mala omboa Farao o busane̱ bana ba Israel o Egipto e?” Na Loba a bola Mose mbaki ná: “Na me̱nde̱ be̱ na wa.” (Bbu. 3:11, 12) A kakane̱ pe̱ mo̱ ná: Batudu ba Israel “ba me̱nde̱ sengane̱ doi lo̱ngo̱.” To̱ na  nika, Mose alabe̱ nde ná: “Ba si me̱nde̱ so̱ te̱ . . . senga doi lam e?“ (Bbu. 3:18, NW; 4:1) Ye nde biana Mose a ta nde a kwala ná Yehova a si te̱nge̱ne̱! Nde Yehova a lee̱le̱ we̱lisane̱. A bola na buka nika mo̱me̱ne̱, a bola Mose ngudi ná a bole betańsedi, a timbise̱ mo̱ mot’a boso o be̱ne̱ ni ńai a ngińa.​—Bbu. 4:2-9, 21.

⁸ Mose a puli te̱ nde sunga ńolo, a kwala ná e nde moto nu si bi bwambo. Na Loba alabe̱ ná: “Na me̱nde̱ be̱ na mudumbu mo̱ngo̱, na malee̱ wa nje o do̱lino̱ to̱po̱.” Mo̱ Mose a timbi bukea o mo̱nge̱le̱ e? Ke̱m, ebanja a baise̱ Loba na sibise̱ la ńolo ná a lome moto nupe̱pe̱. ‘Wa nde Yehova a lingino̱. Nde a bengi te̱ nde jombwea besengedi ba Mose, a bola mo̱ Aron ka mudumbu mao.​—Bbu. 4:10-16.

9. Ne̱ni we̱lisane̱ la Yehova na mbadi ombwedino̱ Mose bongwane̱no̱ mo̱ o m’bē̱ mao e?

⁹ Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e? Kana eno̱ Loba la ngum, Yehova a wusa bolane̱ ngiń’ao o bwese̱ Mose bo̱ngo̱ ná a sengane̱ mo̱. O diwengisan, Yehova a lee̱le̱ we̱lisane̱ na muyao, a po̱ngo̱ miwe̱n o bola muboled’ao nu sibise̱ ńolo na nu bi moyo mao mbaki ná a me̱nde̱ be̱ na mo̱. Mo̱ ni mbadi ombwedino̱ Mose e wan tombwane̱ e? E, e wan! Mose a timbi mudiedi nunde̱ne̱ nu po̱ngi miwe̱n o be̱ pī na jombwea pe̱ bane̱ mulemlem kana Yehova a bolino̱ na mo̱.​—Mis. 12:3.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ ke̱ jembilane̱ mbadi Yehova a mombweano̱ bane̱ e?

¹⁰ Belēdi be nde ná: Mo̱ we nde mome nu bai, muyedi, nga mutudu o mwemba e? Ye te̱ nika, ke̱ o be̱n doi o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Ye so̱ mweńa jita ná wembilane̱ mbad’a jombwea la bane̱ ńa Yehova, o be̱ muyao, na we̱lisane̱ o mbasanedi ma ba bena be owas’a doi lo̱ngo̱! (Kol. 3:19-21; 1 Pet. 5:1-3) O we̱ te̱ o jembilane̱ Yehova na Mose Nunde̱ne̱, nika ná Yesu Kristo, o me̱nde̱ be̱ moto  beno̱ ná ba sisea be̱be̱, na mō̱ nu mawaneye̱ pe̱ bane̱ lo̱ko̱mea. (Mat. 11:28, 29) O me̱nde̱ pe̱ be̱ eyembilan a bwam ońol’abu.​—Bon. 13:7.

11, 12. Ne̱ni Yehova a bolino̱ ná Bonaisrael ba si bwa bo̱ngo̱, ba be̱ne̱ pe̱ mbaki ke̱ a mabusane̱ babo̱ o Egipto e?

¹¹ Ponda Bonaisrael basumwe̱no̱ o Egipto o 1513 B.P.A., ba ta buka lodun la bato lolalo. O mu muso̱ngi o ta o be̱ne̱ ńo̱ṅo̱n ilalo to̱ ine̱i ya bato, nika ná bana, badun, ye̱ke̱i te̱ babeboki na baboedi pe̱ ba ta oten. Busane̱ la ninka dimuti dinde̱ne̱ o Egipto di ta di pula Mudiedi ńe ndolo na nu bi pe̱ jombweye̱ bane̱. Yehova a lee̱le̱ tongwea na Mose ná e nde nu Mudiedi. Nika e boli Bonaisrael mbaki ke̱ ba mabusa o y’ekombo yena mo̱me̱ne̱ mō̱ nde ba tano̱ ba bia.​—Mye. 78:52, 53.

¹² Ne̱ni Yehova a bolino̱ ná tumba lao di si bwa bo̱ngo̱, di be̱ne̱ pe̱ mbaki e? Laboso, a busane̱ nde babo̱ o Egipto ka bato ba “boṅsan ońola bwemba,” aba babo̱ kaponda bepepa babu. (Bbu. 13:18; 6:26) Ye̱ke̱i te̱ di jaba labu kaponda bepepa di boli Bonaisrael mbaki ná Loba labu nde e o die̱le̱ babo̱. Yehova a boli pe̱ ná ba bie ná e na babo̱ tongwea na “diwindiwindi o pond’a mwese, . . . na mwe̱ne̱n ma wea” o bulu bwe̱se̱. (Mye. 78:14) Yehova a ta so̱ nde a langwea babo̱ ná: “Lo si bwa bo̱ngo̱, ne na bińo̱ o die̱le̱ na tata bińo̱.” E ta e pula bana ba Israel ni mbaki ońola nje e ta yangame̱n po̱!

13, 14. (a) Ne̱ni Yehova ombwedino̱ Bonaisrael o Munja-mu-mole̱ e? (b) Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Bonaegipto ngiń’ao e?

¹³ Langa Bebusedi 14:19-22. Dutea te̱ ná o songame̱ oteten a milo̱ṅ ma Farao na Munja-mu-mole̱. Na Loba a bola betańsedi. Diwondi la diwindiwindi jasumwe̱, di timba ombusa o jeka Bonaegipto, mudi mabu mu be̱ o mwititi. Nde mudi mo̱ngo̱ mu kumwa pańa o mbad’a betańsedi! Na wa we̱ne̱ Mose a masambise̱ dia o munja, na ngo̱ a jedu ńa ngińa ńaba munja mongo maba. Na wa na mbia mo̱ngo̱, byembe bo̱ngo̱, lo kumwa dangwa na o̱da oteten a munja mwemba na bane̱ bato. Na dibokime̱ne̱ we̱ne̱ ná wase e titi dibo to̱ nde̱nde̱le̱, mińangadu myanji ná ke̱tike̱ti, me na kolokolo, bińo̱ le ná lo dangwa oten na bo̱bise̱ la ńolo. Nate̱na mo̱me̱ne̱ ba be muńo̱ngo̱ be ná ba po̱ o mune̱ mudi esibe̱ njo̱m to̱ po̱.

¹⁴ Langa Bebusedi 14:23, 26-30. Niponda nde Farao ńakumba na ńelemā eno̱ o po̱ jingea o munja na kulekule o bupe̱ bińo̱. Na Mose a sambise̱ pe̱te̱ dia o munja, na be bedima bebane̱ ba madiba be lata, be domane̱le̱ ka nje te̱ mitoa miba mi madomane̱le̱no̱. Na madiba ma so̱ngo̱, ma kudumane̱ Farao na milo̱ṅ mao.​—Bbu. 15:8-10.

15. Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

¹⁵ Min myango mi mokwe̱le̱ biso̱ ná Yehova e nde Loba la o̱da, ede̱mo yena e mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mbaki na mbo̱le̱. (1 Kor. 14:33) Yehova a lee̱le̱ tongwea na bebolo bao ná e nde mutated’a ndolo na nu mombweye̱ pe̱ tumba lao. A mombwea mo̱ na tata pe̱ mo̱ na basingedi bao. Nika e mabola biso̱ bena je o su la yen ebe̱yed’a mambo mbaki na lo̱ko̱mea.​—Min. 1:33.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ ke̱ jombwedi mbadi Yehova a sungino̱ Bonaisrael e?

¹⁶ O nin we̱nge̱ pe̱, Yehova Loba a  mombwea tumba lao ka dibo̱to̱ o mbad’a mudī na ń’eyobo. A me̱nde̱ pe̱ bata bola nika o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ ńe o siseye̱. (Bbī. 7:9, 10) E be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ mudun, nube̱n ja la bwam, to̱ muboedi, tumba la Loba di si me̱nde̱ soasoane̱ to̱ bwa bo̱ngo̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. * Diwengisan nde di me̱nde̱ be̱! Tumba lao di me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ben byala ba Yesu Kristo ná: “Bińo̱ te̱se̱ ńolo na sim, lo mame milopo mańu, ebanja jongise̱ lańu le be̱be̱.” (Lukas 21:28) To̱ ponda ńena Gog, nika ná mulatako ma matumba, mwe ngińa buka Farao mu me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ mo̱, tumba la Loba di me̱nde̱ tika be̱ne̱ lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ tata mo̱. (Hes. 38:2, 14-16) Ońola nje di me̱nde̱no̱ tika be̱ne̱ di lakisane̱ e? Di bi ná Yehova a si matukwa. A me̱nde̱ pe̱te̱ lee̱ ná e nde Musungedi ńa ndolo na nu mombweye̱ tumba lao.​—Yes. 26:3, 20.

17. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ ke̱ jombwedi myango ma Bibe̱l ma ne̱ni Yehova a mombweano̱ tumba lao e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

¹⁷ Byembilan bō̱ je̱nno̱ o din jokwa be lee̱le̱ biso̱ ne̱ni Yehova a mombweano̱, a madie̱le̱no̱, na sunga pe̱ tumba lao na muyao. Niponda weno̱ o dutea o yin ńai a myango, maka ngus’a mambo iwo̱ i mabonde̱ bede̱mo ba Yehova o s’ombwedino̱ oboso ba ponda. Bola la nika di me̱nde̱ bata kika bede̱mo ba bwam ba Yehova o mo̱nge̱le̱ na o mulema mo̱ngo̱; jouse̱ pe̱ dube̱ lo̱ngo̱ na ndolo o be̱ne̱nno̱ Loba. Jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ kwalea o njika mbadi jeno̱ ná jembilane̱ Yehova o jombwea la bane̱ o mbia, o mwemba ma Kriste̱n, na o mōnda ma dikalo.