1, 2. Nje munasango mō̱ a si tano̱ a be̱ne̱ o mbad’a mudī e, nje pe̱ a bolino̱ ná a po̱ngulane̱ mambo e?

ROBE̱RT a dubisabe̱ ke̱ e eso̱mbe̱, nde a si no̱ngi mbale̱ mweńa. Mo̱ ná: “Na si boli lambo la bobe to̱ buńa, nde mambo ma mudī ma si ta mba ńo̱ngi. Na ta nde ne̱ne̱ne̱ ka moto ńou o mudī, nala o ndongame̱n ye̱se̱, na no̱ngo̱ pe̱ ebol’a paonia ń’epas’a ponda ngedi iwo̱ o mbu. Nde e ta e pula mba lambo diwo̱.”

² Robe̱rt a so̱ṅtane̱ nde nje e si male̱ ombusa diba lao. Bā na munj’ao ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ loko la baisane̱le̱ myuedi ma Bibe̱l. Kana munj’ao a tano̱ moto ńou o mudī, e si ta mo̱ ndutu o jalabe̱ myuedi, nde ponda te̱ Robe̱rt a ta a bwa iso̱n ońolana a si ta a bia jalabe̱. Mo̱ ná: “E ta nde biana na si bi to̱ lambo. Na mba na kwala na mbame̱ne̱ ná, ‘yete̱na nangame̱n be̱ mulopo ma munj’am o mbad’a mudī, nangame̱n o po̱ngulane̱ mambo.’” Robe̱rt a boli pe̱ nika. Mo̱ ná: “Noko Bibe̱l, nokwa, na bata pe̱te̱ jokwa, na mambo ma botea o dangwa. Na timbi be̱ne̱ so̱ṅtane̱, nde di buki me̱se̱ pe̱, na be̱ne̱ mulatako ma batabata na Yehova.”

3. (a) Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o nje e po̱yedi Robe̱rt e? (b) Njika mato̱ti ma mweńa di me̱nde̱no̱ jombwea e?

³ Je ná di busane̱ belēdi ba mweńa o nje e po̱yedi Robe̱rt.  Je ná di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ diwo̱ te̱nge̱ la Bibe̱l, jukea pe̱ o ndongame̱n na te̱ pe̱ dikalo, nde seto̱ ma mambo nde ma mabole̱ ye̱ke̱i te̱ ná di be̱ mot’a mudī. To̱so̱ ná di ńaki yen ebe, nde niponda di wase̱le̱no̱ biso̱me̱ne̱ bwambwam, di so̱i ná jangame̱n pe̱te̱ bata ńaka o mbad’a mudī. (Fil. 3:16) O bwam ba jongwane̱ biso̱ o benga ńaka o mbad’a mudī, di me̱nde̱ jalabe̱ myuedi ma mweńa milalo o din jokwa: (1) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia nga je mot’a mudī e? (2) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mot’a mudī nde di benga pe̱ ńaka o mbad’a mudī e? (3) Ne̱ni be̱ la moto ńou o mbad’a mudī jeno̱ ná jongwane̱ biso̱ o longe̱ lasu la buńa te̱ e?

4. Nja malea me o Efeso 4:23, 24 ma mombweano̱ e?

⁴ Ponda di timbino̱ baboledi ba Loba, di wan mawengisan o longe̱ lasu. Ma mawengisan ma tapi tongo la longe̱ lasu te̱. Nde nika e si suedi wa ponda di dubisabe̱no̱. Bibe̱l e mome̱le̱ ná “di [benge] timbisabe̱ peńa na mudī o mo̱nge̱le̱ [masu].” (Efe. 4:23, 24) Etum te̱ di titino̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ jangame̱n o benga po̱ngo̱ mawengisan. Nate̱na mo̱me̱ne̱ baboledi ba Yehova ba pond’a bwaba pe̱ bangame̱n bama o mbad’a mudī.​—Fil. 3:12, 13.

5. Njika myuedi me ná mongwane̱ biso̱ o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ e?

⁵ Ná di bate ńaka na bama o mbad’a mudī, jangame̱n be̱ mbale̱ o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱. E be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ mudun, je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na maki mawengisan mō̱ na po̱ngino̱ ma malee̱ ná ne o ńaka o be̱ mot’a mudī e? Mo̱ bede̱mo bam bā bowan na ba Kristo e? Mo̱ bedangwedi bam n’ebe̱yed’am o ndongame̱n ba malee̱ ná ne mot’a mudī e? Nje ekwal’am ya buńa te̱ e malee̱no̱ jombwea mpuli mam e? Nje mbad’am ńa jokwa, bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo, to̱ mbadi na makasano̱ malea ba malee̱no̱ jombwea mba e? Nje na mabolano̱ ke̱ kekise̱ di te̱m mba oboso e? Mo̱ na ńaki o mbad’a mudī o be̱ Kriste̱n ńou e?’ (Efe. 4:13) Min myuedi me ná mongwane̱ biso̱ o bia nate̱na o njika dime̱ne̱ di ńakino̱ o mbad’a mudī.

6. Nje epe̱pe̱ e mapule̱ ná di wase̱le̱ dime̱ne̱ la bońaki basu o mbad’a mudī e?

⁶ Ná di wase̱le̱ dime̱ne̱ la bońaki basu ba mudī, ponda iwo̱ je ná di be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la bane̱. Ńamuloloma Paulo a teleye̱ ná mot’eyobo a titi ná e̱ne̱ ná bedangwedi bao be si do̱lisane̱ Loba. Nde, mot’a mudī a maso̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Loba na bedangwedi ba bobe ba mot’eyobo. (1 Kor. 2:14-16; 3:1-3) Kana batudu ba be̱nno̱ jo̱nge̱le̱ la Kristo, ba mapomane̱ je̱ne̱ byemban baboso ba mo̱nge̱le̱ m’eyobo. Mo̱ di memea malea mabu na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo ke̱ ba wanedi biso̱ jongwane̱ e? Bola la nika, di malee̱ ná di be̱n ńo̱ngi o ńaka o mbad’a mudī.​—Mul. 7:5, 9.

7. Ońola nje be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ la Bibe̱l di si dongame̱nno̱ o be̱ mot’a mudī e?

⁷ Bia ná be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ la Bibe̱l di si dongame̱n ná o be̱ mot’a mudī. Kiṅe̱ Salomo a ta a be̱ne̱ so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la mangea ma Yehova. Ombusa ponda, byala bao be tilabe̱ o Bibe̱l. Nde o sukan, a si tiki pe̱ be̱ Yehova jemea ka mot’a mudī. (1 Ki. 4:29, 30; 11:4-6) O sumo so̱ te̱ so̱ṅtane̱ la Bibe̱l, nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ o bola e? Jangame̱n benga ńaka o mudī. (Kol. 2:6, 7) Nde ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

8, 9. (a) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di sikime̱ye̱ dube̱ lasu e? (b) Ońola njika janda di mokwano̱ na dutea pe̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁸ Paulo ome̱le̱ Kriste̱n ya ńo̱ṅo̱n a boso  ná i “siseye oboso o mambo masam.” (Bon. 6:1) Nje jangame̱nno̱ bola nin we̱nge̱ ná di bupe̱ malea ma Paulo e? Lambo laboso le nde ná jokwe kalati “Bińo̱ ja o ndol’a Loba.” Jokwa la ni kalati o mususu mwe̱se̱ di me̱nde̱ jongwane̱ wa o bia ne̱ni we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱. Yete̱na o mábo̱le̱ jokwa mo̱, mo̱ we ná wokwa kalati ipe̱pe̱ ye ná yongwane̱ wa o sikime̱ye̱ dube̱ lo̱ngo̱ e? (Kol. 1:23) Mo̱ o makane̱ na dutea pe̱ o ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱ nje o mokwano̱ e?

⁹ Kika o mo̱nge̱le̱ ná di mokwa nde na dutea pe̱ o nje jokono̱ na janda ná di do̱lisane̱ Yehova na sengane̱ pe̱ mambenda mao. (Mye. 40:9; 119:97) O mulemlem ma ponda pe̱, di mawe̱ o panda na mambo me ná meka bońaki basu o mbad’a mudī.​—Tito 2:11, 12.

10. Nje beso̱mbe̱ beno̱ ná be bola o ńaka o mbad’a mudī e?

¹⁰ Yete̱na we nde eso̱mbe̱, mo̱ o be̱n mambo ma mudī weno̱ o bupe̱ e? Munasango mō̱ nu maboleye̱ o Bete̱l a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kwala na bate̱ mpuli o dubise̱ o jako̱to̱ne̱ l’ebondo oboso ná di mabotea. Jita labu le nde beso̱mbe̱. Nu munasango a baise̱ babo̱ njika mambo ma mudī ba mabupe̱no̱. Jita labu ba boli malabe̱ ma malee̱ ná ba bi ná te̱ite̱i nje ba mapulano̱ bola o bwam ba bolea Yehova​—ye ná e be̱ ebol’a pond’a mususu to̱so̱ bolea we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo la Janea ńeno̱ bonde̱ne̱. Nde ponda iwo̱, beso̱mbe̱ bō̱ be si bi njika jalabe̱ bola. Mo̱ nika e malee̱ nde ná ba si bedi no̱ngo̱ bedomsedi ba mambo ma mudī ba mapulano̱ bupe̱ e? Yete̱na we nde eso̱mbe̱, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mano̱ngo̱ nde dongo o mambo ma mudī buka te̱ ońolana bayedi bam ba mengane̱ mba nika e? Mo̱ na mawasa o be̱ne̱ mulatako ma batabata na Loba ná na siseye mo̱ be̱be̱ e?’ Ye mbale̱ ná man malea ma titi buka te̱ ońola beso̱mbe̱. Bupe̱ la mambo ma mudī di mongwane̱ biso̱ baboledi ba Yehova be̱se̱ o ńaka na bama o mbad’a mudī.​—Mul. 12:1, 13.

11. (a) Nje jangame̱nno̱ o bola ná di ńake na mbale̱ o mbad’a mudī e? (b) Njik’eyembilan a Bibe̱l jeno̱ ná di bupe̱ e?

¹¹ Di kiki te̱ mambo ma mabaise̱ mpo̱ngulan o longe̱ lasu, jangame̱n o dangwa o mbadi ni mongwane̱ biso̱ o benga ńaka. Be̱ la mot’a mudī le mweńa jita. Nika ńe ná e lenea biso̱ kwedi to̱ longe̱. (Rom. 8:6-8) Nde be̱ la mot’a mudī di si mapula kwala ná di be̱ nde ke̱nge̱nge̱. Mudī ma Yehova mu mongwane̱ biso̱ o ńaka. Nde jangame̱n o po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱. Ke̱ e o kwalea ońola epas’a Bibe̱l ya Lukas 13:24, John Barr, nu ta elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱, a teleye̱ mbu to̱ mininga we̱nge̱ ná, “Jita ba si tongwe̱le̱ ońolana ba si ńaki o dime̱ne̱ langame̱n.” Jangame̱n be̱ ka Yakob, ńena nu s’ese̱le̱ ewe̱nji na ange̱l natē̱ a namsabe̱. (Bbot. 32:26-28) To̱ná jeno̱ ná di bwane̱ jokwa la Bibe̱l muńe̱nge̱, di s’angame̱n o langa Bibe̱l ka yine̱ kalati yena i tilabe̱ nde buka te̱ ońola longe̱le̱ la ńolo. Jangame̱n o po̱ngo̱ miwe̱n o so̱ misanga ma tiki ma mudī me ná mongwane̱ biso̱.

12, 13. (a) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o we̱le̱ Roma 15:5 o ebolo e? (b) Ne̱ni eyembilan a ńamuloloma Petro na malea mao beno̱ ná bongwane̱ biso̱ e? (c) Nje weno̱ ná o bola o bwam ba ńaka o mbad’a mudī e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Nje weno̱ ná o bola ná o ńake o mbad’a mudī.”)

¹² Ná di mapo̱ngo̱no̱ so̱ miwe̱n o ńaka o mbad’a mudī, mudī-musangi ma Loba mu me̱nde̱ bola biso̱ ngińa o tukwa mo̱nge̱le̱ masu. Na jongwane̱ la mudī-musangi, je ná di botea be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Kristo son na son. (Roma 15:5) Mu me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o dubwa bepuledi b’eyobo, na sa bede̱mo be  do̱lisan Loba. (Gal. 5:16, 22, 23) Di so̱i te̱ ná mo̱nge̱le̱ masu ma matute̱le̱ biso̱ o to̱ndo̱ masango, to̱ o be̱ne̱ bepuledi b’eyobo, di s’angame̱n o bo̱bo̱. Benga baise̱ mudī-musangi, Yehova pe̱ a me̱nde̱ jongwane̱ wa o soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o mambo mangame̱n. (Lukas 11:13) O̱nge̱le̱ ńamuloloma Petro. Ponda iwo̱ o longe̱ lao, a si dango ka mot’a mudī. (Mat. 16:22, 23; Lukas 22:34, 54-62; Gal. 2:11-14) Nde a si ta a bo̱bo̱. Na jongwane̱ la Yehova, son na son a timbi be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Kristo. Biso̱ pe̱ je ná di bola mulemlem.

¹³ Ombusa ponda, Petro a bonde̱ mambo mō̱ ma tobotobo me ná mongwane̱ biso̱. (Langa 2 Petro 1:5-8.) Di ‘keki’ te̱ ‘na ngińa ńe̱se̱’ o be̱ne̱ ben bede̱mo ka ko̱nji, we̱lisane̱, na eto̱nd’a bonasango, nika e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga ńaka ka bato ba mudī. Di baise̱ na biso̱me̱ne̱ buńa te̱ ná, ‘Nje neno̱ ná na bola we̱nge̱ o ńaka o mbad’a mudī e?’

14. Ne̱ni be̱ la mot’a mudī di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu e?

¹⁴ Be̱ne̱ la jo̱nge̱le̱ la Kristo di me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ o beto̱pedi basu, o bedangwedi basu o wum’ebolo, o esukulu, na o bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ buńa te̱. Be bedomsedi be me̱nde̱ lee̱le̱ ná di mapo̱ngo̱ miwe̱n o be̱ babupe̱ Kristo. Ka bō̱ be bato ba mudī, di si mapula ná to̱ lambo di ńamse̱ mulatako masu na Tet’asu ńe o mo̱ń. Ponda jeno̱ o makekisan, be̱ lasu la mot’a mudī di me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o lembe̱ mo̱. Oboso ná di mano̱ngo̱ bedomsedi, di se̱le̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be me̱nde̱ jongwane̱ mba o no̱ngo̱ bedomsedi e? Nje Yesu a wusano̱ bola o ben bete̱medi e? Njika bedomsedi be me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova e?’ Ná di longe biso̱me̱ne̱ o dutea o nin mbadi, jombweye te̱ bete̱medi bō̱. O eyembilan te̱, di me̱nde̱ so̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.

15, 16. Bola byembilan be malee̱ ne̱ni be̱ne̱ la jo̱nge̱le̱ la Kristo di mongwane̱no̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi jombwea (a) po̱so̱ la mome to̱ muto ońola diba. (b) po̱so̱ la mundenge.

¹⁵ Po̱so̱ la mome to̱ muto ońola diba. Bete̱sedi ba Bibe̱l be maso̱be̱ nde o 2 Korinto 6:14, 15. (Langa.) Paulo a kwali ná bwē ná mot’a mudī a titi ná a bwane̱ mulatako ma batabata na mot’eyobo muńe̱nge̱. Ne̱ni bolane̱ ben bete̱sedi ke̱ di mapo̱so̱ mome to̱ muto ońola diba e?

¹⁶ Mundenge. Maka bete̱sedi ba Bibe̱l be o 1 Korinto 15:33. (Langa.) Mot’a mudī a si malata na ba bena be ná ba be̱ mo̱ eso̱njisan o mbad’a mudī. Njika myuedi me ná mongwane̱ wa o we̱le̱ nika o ebolo e? K’eyembilan, ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ nika o ebolo jombwea milongwa ma bekwali o inte̱rne̱t e? To̱so̱ nje o me̱nde̱no̱ bola ke̱ o belabe̱ o joka loko la video o inte̱rne̱t na bato o si bino̱ e?

17-19. Ne̱ni be̱ la mot’a mudī di mongwanno̱ wa (a) o banga bupe̱ mambo m’ewolo e? (b) o te̱se̱ nje bola o longe̱ e? (c) o sangilane̱ myambo e?

¹⁷ Beboledi be meke̱ bońaki ba mudī.  Byala bena Paulo a tiledino̱ Kriste̱n be bambe̱ jome̱le̱. (Langa Bonahebe̱r 6:1.) Njika “bebolo ba kwedi” jangame̱nno̱ o samba e? Nje ye̱se̱ ye ewolo, e si mawane̱ tombwane̱, to̱ muse̱ṅ o mbad’a mudī. Ben bete̱sedi be ná bongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ malabe̱ ma myuedi masu mō̱ ka: ‘Mo̱ yen eboledi ye o muso̱ngi ma beboledi b’eyobo e? Mo̱ nangame̱n jemea bola yen ebolo e? Ońola nje na s’angame̱nno̱ lata na ba ba mapule̱ o tukwe̱ bediedi b’ekombo e?’

¹⁸ Mambo ma mudī o mabupe̱no̱. Byala ba Yesu o ekwal’ao o mudongo be mabola biso̱ bediedi jombwea te̱se̱ la mambo di mabupe̱no̱. (Mateo 6:33) Mot’a mudī a mabupe̱ nde mambo ma mudī. Bupe̱ la ben bete̱sedi di mongwane̱ biso̱ o jalabe̱ myuedi ka min: ‘Mo̱ nangame̱n o bupe̱ besukulu bende̱ne̱ e? Mo̱ nangame̱n o jemea to̱ njik’ebolo e?’

¹⁹ Myambo. Ne̱ni malea Paulo a bolino̱ mwemba ma Roma ma mongwanno̱ biso̱ o sangilane̱ myambo e? (Roma 12:18) Ka bō̱ ba mabupe̱ Kristo, di mawe̱ o “be̱ musango na bato be̱se̱.” Ne̱ni di mabolano̱ ke̱ myambo mi po̱i e? Mo̱ ye biso̱ ndutu o kasa jo̱nge̱le̱ la nupe̱pe̱ e, nga di biane̱ nde ka ba “ba makome̱ musango” e?​—Yak. 3:18.

20. Ońola nje o mapulano̱ benga ńaka ka mot’a mudī e?

²⁰ Yin ngus’a byembilan i malee̱ ne̱ni bupe̱ la bete̱sedi ba Loba leno̱ ná longwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be malee̱ ná je nde bato ba mudī. Be̱ la mot’a mudī le ná longwane̱ biso̱ o bwane̱ longe̱ lasu la buńa te̱ muńe̱nge̱. Robe̱rt ńena di kwaledino̱ o bebotedi ba din jokwa mo̱ ná: “Ombusa mba be̱ne̱ mulatako ma batabata na Yehova, na timbi be̱ mom’a bwam na muyedi ńa bwam. Na ta muńe̱nge̱ na bonam.” Je ná di bwane̱ milemlem ma minam muńe̱nge̱ ke̱ di te̱se̱ bońaki basu o mbad’a mudī ka lambo laboso. Di we̱ te̱ o be̱ bato ba mudī, di me̱nde̱ bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ tatan, di be̱ne̱ pe̱ “longe̱ la mbale̱” o kie̱le̱ ni maye̱.​—1 Tim. 6:19.