1, 2. (a) Ońola nje byembilan ba Noa, Daniel, na Hiob be membe̱no̱ biso̱ e? (b) Njika ponda Hesekiel a tilino̱ byala ba Hesekiel 14:14 e?

MO̱ WE o lembe̱ ndutu ka diboa, si be̱ne̱ la bekusedi, to̱ mitakisan e? Ye wa ndutu ponda iwo̱ o be̱ muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova e? Ye te̱ nika, byembilan ba Noa, Daniel, na Hiob be ná bembe̱ wa. Ba si ta ke̱nge̱nge̱, ba lembe̱ pe̱ mitakisan jita mena biso̱ pe̱ di malembe̱no̱ we̱nge̱, na mō̱ mena mi wusa bole̱ ná ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ labu. Nde ba tiki be̱ jemea, na babo̱ ba timba byembilan ba dube̱ na sengane̱ o miso̱ ma Loba.​—Langa Hesekiel 14:12-14.

² Hesekiel a tili nde byala b’epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa o Babilon o mbu má 612 B.P.A. * (Hes. 1:1; 8:1) Bumbisabe̱ di bīsabe̱ oboso ba ponda la Yerusalem ni to̱bi jowe̱ la mbale̱ di ta lā be̱be̱; di po̱i pe̱ o mbu 607 B.P.A. Ngus’a bato buka te̱ nde  yembilane̱ Noa, Daniel, na Hiob, na babo̱ ba kusa eyemban a besungedi. (Hes. 9:1-5) Bō̱ babu ba ta nde Yeremia, Baruk, Ebed-Melek, na Bonarekab.

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

³ Mulemlem pe̱ we̱nge̱, buka te̱ ba bena Yehova a me̱ne̱no̱ ka ba si be̱n misan, nika ná​—bato be ka Noa, Daniel, na Hiob,​—nde ba me̱nde̱ kuse̱ eyemban a besungedi ponda yen ebe̱yed’a mambo e me̱nde̱no̱ po̱ o su. (Bbī. 7:9, 14) Jombweye ońola nje ba bome ba langabe̱no̱ na Yehova ka byembilan ba te̱me̱ la sim. Ońola mō̱ ńabu te̱, di me̱nde̱ jombwea (1) Njika mitakisan a lembe̱no̱ na (2) ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ na sengane̱ lao.

4, 5. Njika mitakisan Noa a tano̱ a be̱ne̱ e, ońola nje pe̱ tingame̱ lao leno̱ mańaka e?

⁴ Mitakisan Noa a lembe̱no̱. O pond’a Heno̱k mbamb’a Noa, bato ba si ta pe̱ ba bwa Loba bo̱ngo̱. Ba ta nde ba bolane̱ “byala ba dipama” te̱nge̱ne̱ Yehova. (Yuda 14, 15) Njo e ta e benga lańa. O mińa ma Noa pe̱, “mundi ma wase mu ta mu . . . londa na bobe.” Ange̱l a bobe i ta i siba o wase, i bo̱to̱ mańolo ma bato, i ba bito, na babo̱ ba ya ńamb’a bato i ta njo. (Bbot. 6:2-4, 11, 12) Nde Noa a ta diwengisan. “Noa a ta a kusa ndedi oboso ba Yehova. . . . A ta moto . . . nu si be̱n misan o ńo̱ṅo̱n ao; Noa a ta a dangwa na Loba.”​—Bbot. 6:8, 9.

⁵ Ombwea te̱ nje be byala be makwalano̱ ońola nu mot’a te̱me̱ la sim. Laboso, dutea te̱ njik’etum a ponda Noa a boledino̱ Yehova na jemea o ni was’a bobe oboso ná Mpupe ma dibumbe mu mapo̱. Nik’e si ta buka te̱ 70 to̱ 80 ma mbu​—me nde mińa ma longe̱ ma jita la bato we̱nge̱. A jai o ni wase buka 600 ba mbu! (Bbot. 7:11) Di londe̱ maba, a si ta a be̱ne̱ mwemba ma bonasango ka biso̱ we̱nge̱; to̱ bonańango ba dibum diwo̱ pe̱ ba si ta ba sue̱le̱ mo̱ o mbad’a mudī. *

6. Ne̱ni Noa a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱ e?

⁶ Noa a si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná be̱ la mot’a bwam buka te̱ di dongame̱n. A ta pe̱ “mulangwed’a te̱me̱ la sim,” nu lango o mpoma dube̱ lao la Yehova. (2 Pet. 2:5) Ńamuloloma Paulo a tili ná: ‘Ońola di [dube̱] nde . . . a kwese̱no̱ wase muka.’ (Bon. 11:7) Mbaki ńe nde ná bato ba yo̱ye̱ Noa, ba keka pe̱ o jeka mo̱, to̱ mo̱me̱ne̱ je̱nse̱ mo̱ sese. Nde a si ‘bo bato bo̱ngo̱.’ (Min. 29:25) O diwengisan, a ta a be̱ne̱ ngiń’a mulema ńena Yehova a mabolano̱ baboledi bao ba jemea.

7. Njika mitakisan Noa a lembe̱no̱ ke̱ e o longa elimbi e?

⁷ Noa a ta a mádangwa na Loba buka bebwea ba mbu betanu ponda Yehova a kwalane̱no̱ mo̱ ná a longe elimbi o sunga bato ba benama na ńama. (Bbot. 5:32; 6:14) Y’ebol’elimbi e ta yangame̱n be̱ ndutu, nde seto̱ buka te̱ ońola longa lao. Noa a ta mbaki ná a me̱nde̱ bata yo̱yo̱be̱ na takisabe̱. Nde Noa a ta a be̱ne̱ dube̱, na mo̱ a sengane̱ Yehova. “Nika nde a bolino̱.”​—Bbot. 6:22.

8. Ne̱ni Noa a lee̱le̱no̱ ná a ta a lakisane̱ Yehova o sombwea mbia mao e?

⁸ Mitakisan mipe̱pe̱ ma Noa mi ta nde ná a sombweye munj’ao na bana bao. Oboso ba Mpupe, bato ba ta bangame̱n o bola ebolo na ngińa o be̱ne̱ da, mulemlem pe̱ na Noa. (Bbot. 5:28, 29) Nde to̱ na nika, a we̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ mususu o bolea Loba, seto̱ o sombwea mbia. To̱ o ponda ebol’a longa l’elimbi yena e no̱ngo̱ne̱ mo̱ 40 to̱ 50 ma mbu, Noa a ta  te̱ nde a walame̱ne̱ mo̱me̱ne̱ o mambo ma mudī. A bengi pe̱ bola nika 350 ba mbu ombusa Mpupe. (Bbot. 9:28) A se̱ eyembilan a bwam ya dube̱ na sengane̱ e!

9, 10. (a) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ na sengane̱ la Noa e? (b) Njika mbaki weno̱ ná o be̱ne̱ ke̱ o bupe̱ mambenda ma Loba e?

⁹ Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ na sengane̱ la Noa. Di membilane̱ mo̱ ke̱ di masue̱le̱ te̱me̱ la sim la Loba, ke̱ di si mano̱ngo̱ dongo na was’a Satan, na ke̱ di mase̱le̱ pulise̱ myam ma Janea la Loba. (Mat. 6:33; Yohane 15:19) Mbale̱ ńe nde ná bola lasu la nika di malenea biso̱ bosinga ba nin wase. To̱ o nin we̱nge̱, bupe̱ lasu la mambenda ma Loba jombwea diba na lata la mome na muto, di mabola ná bato ba to̱pe bobe te̱nge̱ne̱ biso̱ o bekombo bō̱. (Langa Maleaki 3:17, 18.) Nde mulemlem ka Noa, Yehova nde di mabwano̱ bo̱ngo̱, seto̱ bato. Di bi ná mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a mabole̱ longe̱ la bwindea.​—Lukas 12:4, 5.

¹⁰ Nde wa mo̱me̱ne̱ pe̱ e? O mabenga ‘dangwa na Loba,’ to̱ e be̱ nde ná bane̱ ba mayo̱ye̱ wa to̱ sa wa e? O lakisane̱ ná Yehova e ná a sombwea mbia mo̱ngo̱ to̱ o ponda be̱ne̱ la bekusedi leno̱ wa ndutu e? Wembilane̱ te̱ dube̱ na sengane̱ la Noa, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea wa.​—Fil. 4:6, 7.

11. Njika mitakisan minde̱ne̱ Daniel na mako̱m mao malalo ba lembe̱no̱ o Babilon e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

¹¹ Mitakisan mena Daniel a lembe̱no̱. Daniel a ta nde o mukoma o Babilon, mundi mu ta mu londa na jowe̱ la losango na bolane̱ la myanga. O mbat’a nika, bato ba Babilon ba ta ba ye̱use̱ Bonayuda, ba yo̱ye̱ pe̱ babo̱ na Loba labu, Yehova. (Mye. 137:1, 3) Nika e ta e bwese̱ Bonayuda ba jemea ka Daniel ndutu! Lambo dipe̱pe̱ le nde ná mo̱ na mako̱m mao malalo​—Hanańa, Misael, na Asaria​—ba ta ba be̱ne̱ epol’a tobotobo, ebanja ba ta bangame̱n longabe̱ o be̱ baboledi ba kiṅe̱. Nate̱na mo̱me̱ne̱ musebedi mabu ma da la buńa mu ta mu te̱se̱be̱. Nde di da na be belam ba si ta ba do̱lisan babo̱ ońolana Daniel a si ta a pula “timbise̱le̱ mo̱me̱ne̱ mbindo na mada ma kiṅe̱.”​—Dan. 1:5-8, 14-17.

12. (a) Njika bede̱mo ba bwam Daniel a lee̱le̱no̱ e? (b) Ne̱ni Yehova a tano̱ e̱ne̱ Daniel e?

¹² Daniel a ta a be̱ne̱ mitakisan mipe̱pe̱ mena mi si pomane̱ bonde̱ ńolo. A ta a be̱ne̱ dibie̱ na so̱ṅtane̱ bena ba lenedi mo̱ eto̱t’a tobotobo oboso ba kiṅe̱. (Dan. 1:19, 20) Nde o mulopo ma be̱ kumba na langa jo̱nge̱le̱ lao bonde̱ne̱ buka la bane̱, a tiki be̱ sibise̱ la ńolo, a kwala pe̱ ponda ye̱se̱ ná na jongwane̱ la Yehova nde a matongwe̱le̱no̱. (Dan. 2:30) Daniel a ta a dia eso̱mbe̱ ponda a so̱be̱no̱ oboso ba Yehova ka mō̱ ńangame̱n o langabe̱ k’eyembilan a bwam ya te̱me̱ la sim mwemba na Noa na Hiob. Mo̱ Loba a ta a be̱ne̱ bwam o lakisane̱ Daniel e? E! Daniel a tiki be̱ jemea na sengane̱ nate̱na o kwedi. A ta ā bodun bwa lambo ka 100 a mbu ponda ange̱l a Loba e kwalane̱no̱ mo̱ ná: “A Daniel, moto nu to̱ndo̱be̱.”​—Dan. 10:11.

13. Ne̱ni Bonayuda ba namsabe̱no̱ tongwea na Daniel e?

¹³ Na jongwane̱ la Loba, Daniel a te̱se̱be̱ mombwedi nunde̱ne̱ o ponda janea la Babilon na la Media na Persia. (Dan. 1:21; 6:1, 2) Yen ebe, Yehova nde a yue̱le̱ mambo ni mbadi ná tumba lao di namsabe̱ tongwea na Daniel, ka nje te̱ e tano̱ na Yose̱f o Egipto, Este̱r na Mardokai pe̱ o Persia. * (Dan. 2:48)  Dutea te̱ ne̱ni je̱ne̱ la dia la Yehova o ni mbadi di lo̱kino̱ Hesekiel na Baju ba ta o mukoma!

14, 15. (a) Ne̱ni bete̱medi bo̱ngo̱ beno̱ mulemlem ka ba Daniel e? (b) Njika belēdi bayedi beno̱ ná ba busane̱ nin we̱nge̱ o eyembilan a bayedi ba Daniel e?

¹⁴ Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ na sengane̱ la Daniel. Je nde ka be̱n o nin was’a we̱nge̱ ni londi na bedangwedi ba mbamba na jowe̱ di kwedi; ńena ńe owas’a ngiń’a Babilon Ninde̱ne̱, bebokedi ba ebasi e kwedi, be nde “wum’a boja ya midī ma bobe.” (Bbī. 18:2) Biso̱ pe̱ di mawe̱le̱ biso̱me̱ne̱ diwengisan, to̱ e be̱ nde ná di mayo̱yo̱be̱ ońola nika. (Marko 13:13) Nde ka Daniel, di siseye be̱be̱ na Yehova, Loba lasu. Biso̱ pe̱ di me̱nde̱ be̱ mo̱ tiki ke̱ di lee̱le̱ sengane̱ na sibise̱ la ńolo, di lakisane̱ pe̱ mo̱.​—Hag. 2:7.

¹⁵ Bayedi be ná ba busane̱ belēdi o eyembilan a bayedi ba Daniel. Ne̱ni e? To̱na bobe bo ta bo pińa o Yuda o mińa ma mūtu ma Daniel, ndol’a Loba e ńaki mo̱ oteten o bokoka bao. Nika e si po̱i na mo̱me̱ne̱. Nika e malee̱le̱ nde ná a ta a longabe̱ bwam na bayedi bao. (Min. 22:6) Nate̱na mo̱me̱ne̱ dina la Daniel di be̱n beteledi ná “Loba nde e Mukaised’am,” di malee̱le̱ ná bayedi bao ba ta ba be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Loba. (Dan. 1:6, NW mod.) Ońola nika, a bińo̱ bayedi, lo s’ese̱le̱ bana bańu, nde bińo̱ okwe̱le̱ nde babo̱ na we̱lisane̱. (Efe. 6:4) O mbat’a nika, kane̱ na babo̱, o kane̱ pe̱ ońol’abu. Bińo̱ we̱ ná lo kike mbal’a Bibe̱l o milema mabu, Yehova pe̱ a me̱nde̱ koma minam mao.​—Mye. 37:5.

16, 17. Njika mitakisan minde̱ne̱ Hiob a lembe̱no̱ e?

¹⁶ Mitakisan mena Hiob a lembe̱no̱. Hiob a kusi mitakisan minde̱ne̱ o longe̱ lao. Oboso ná ndutu i ko̱ye̱ mo̱, mo̱ nde “a ta mweń’a moto buka bato ba jedu be̱se̱.” (Hiob 1:3) A ta m’bwaṅ, a biane̱ na bato, a bolabe̱ pe̱ edube ende̱ne̱. (Hiob 29:7-16) Nde to̱na man me̱se̱, Hiob a s’e̱n mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka bane̱, to̱ jo̱nge̱le̱ ná a si be̱n ńo̱ng’a Loba. Mbale̱ ńe nde ná Yehova a bele̱ mo̱ ná “mūt’am,” a bata pe̱ ná: “A si be̱n misan, e ná ke̱nge̱nge̱, a mabwa Loba bo̱ngo̱, a ben bobe.”​—Hiob 1:8.

¹⁷ Oteten a pambo a ponda ni wuto, longe̱ la Hiob di tongulane̱. A so̱lo̱ o ndenge̱ na o tue dinde̱ne̱. Njo̱m ńe nde ná, muto̱pe̱ lobango Satan a bake̱le̱ Hiob  ná a mabolea nde Loba ońola muse̱ṅ. (Langa Hiob 1:9, 10.) Yehova a s’ese̱le̱ mi mibakan. O diwengisan, a boli Hiob epolo o lee̱le̱ tingame̱ lao, o lee̱le̱ ná a mowe̱ nde Loba na mulema mao mwe̱se̱ nde seto̱ ońola muse̱ṅ.

18. (a) Nje e mubise̱ wa o tingame̱ la Hiob e? (b) Njika belēdi di mokwano̱ o mbadi Yehova ombwedino̱ Hiob e?

¹⁸ Satan a boli ná ńai na ńai a mbeu a ńolo i ko̱ye̱ Hiob, a bola pe̱ ná Hiob o̱nge̱le̱ ná Loba nde e njo̱m a mitakisan mao. (Hiob 1:13-21) Ombusa nika, na balo̱kedi ba mawo̱ndo̱n balalo ba po̱ o kwalisane̱ mo̱ byala ba njo, ná Loba nde e o ko̱kise̱ mo̱ ońola bobe bao! (Hiob 2:11; 22:1, 5-10) Nde Hiob a tiki be̱ jemea. Ye mbale̱ ná ngedi iwo̱ a to̱pi byala be si bake̱, nde Yehova a so̱ṅtane̱ ndutu ni ta Hiob o mulema. (Hiob 6:1-3) Loba e̱n mulema mu ńo̱sedi ma moto nu s’umbe̱le̱ mo̱ mbusa to̱ buńa, to̱ná Satan a dakedino̱ Hiob, a co̱ye̱ pe̱ mo̱ byala ba mpoṅ. Ponda mitakisan mi po̱ino̱ o su, Yehova a boli Hiob nje a tano̱ a be̱ne̱ ngedi iba, a batea pe̱ mo̱ 140 mbu ma longe̱. (Yak. 5:11) O niponda, a bengi bolea Yehova na ko̱di. Ne̱ni jeno̱ mbaki na nika e? Hiob a ta a máwo̱ bebwea ba mimbu ombusa Hesekiel tila byala ba te̱xt ni masue̱le̱ din jokwa.

19, 20. (a) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ na sengane̱ la Hiob e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ nded’a Loba o mulatako masu na bane̱ e?

¹⁹ Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ na sengane̱ la Hiob. To̱ di be̱ o njika bete̱medi, di we̱le̱ Yehova oboso bwa me̱se̱ o longe̱ lasu ponda ye̱se̱, di be̱ne̱ne̱ mo̱ lakisane̱ di bo̱le̱, di sengane̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Di be̱n pe̱ njo̱m i bam buka Hiob o bola nika! Dutea ná di mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ jita jombwea Satan na misomba mao. (2 Kor. 2:11) Tongwea na kalat’a Hiob, di bi ońola nje Loba a mese̱le̱no̱ take. Tongwea n’eding’a Daniel nde di bino̱ ná o dia la Yesu Kristo nde Yehova a bake̱no̱ Janea la Loba. (Dan. 7:13, 14) Di bi pe̱ ná son a ponda di Janea di mala bo̱le̱ ndutu ye̱se̱ ná bambam.

²⁰ Eyembilan a Hiob e malee̱ pe̱ ná jangame̱n o lee̱le̱ bonasango be oteten a mitakisan nded’a mulema. Kana Hiob, bō̱ be ná ba to̱po̱ byala be si bake̱ ponda iwo̱. (Mul. 7:7) Nde o mulopo ma kaise̱ babo̱, di so̱ṅtane̱ babo̱, di lee̱le̱ pe̱ babo̱ ndedi. Na nika nde di membilane̱no̱ Sango asu ńe ndolo na ndedi, Yehova.​—Mye. 103:8.

21. Ne̱ni byala ba 1 Petro 5:10 be mabonde̱no̱ nje e po̱yedi Noa, Daniel na Hiob e?

²¹ To̱ná Noa, Daniel, na Hiob ba si tano̱ longe̱ o mulemlem ma ponda na owas’a mulemlem ma bete̱medi, ba lembe̱ mitakisan mabu. Myango ma longe̱ labu mi mo̱nge̱le̱ biso̱ ben byala ba ńamuloloma Petro nu tili ná: “Loba la ndedi ye̱se̱ . . . a me̱nde̱ timbise̱ bińo̱ na ko̱iko̱i, embe̱ bińo̱, a bola bińo̱ ngińa, na sikime̱ye̱ bińo̱ ombusa son a mitakisan.”​—1 Pet. 5:10.

22. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

²² Tongwea na byala b’edinge̱ a bolino̱ Petro, Yehova a mabola biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ jembe̱ baboledi bao na bola pe̱ babo̱ ngińa. Be byala be pe̱ mbale̱ ońola baboledi ba Loba we̱nge̱. Biso̱ be̱se̱ di mapula ná Yehova embe̱ biso̱, na ná di tike pe̱ be̱ ngińa o jowe̱ lasu. Ońola nika nde di mapulano̱ jembilane̱ dube̱ na sengane̱ la Noa, Daniel, na Hiob! Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di bupe̱, ba ta nde ba tingame̱ na Yehova ońolana ba ta ba bia mo̱ na mbale̱. Ba ta ba we̱le̱ ‘so̱ṅtane̱ me̱se̱’ a tano̱ a baise̱ babo̱ ná ba bole. (Min. 28:5) Biso̱ pe̱ je ná di bola mulemlem.