Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dubise̱​—Eto̱m a Kriste̱n ye̱se̱

Dubise̱​—Eto̱m a Kriste̱n ye̱se̱

“Dubise̱ . . . di mongise̱ bińo̱ tatan.”​—1 PET. 3:21.

MYENGE: 52, 41

1, 2. (a) Njika myuedi bayedi be Kriste̱n ba yo̱kino̱ baise̱ na babo̱me̱ne̱ ke̱ mun’abu a mapula dubisabe̱ e? (b) Ońola nje ba mabaise̱no̱ bate̱ mpuli o dubise̱ nga ba mábake̱ mańolo na Yehova e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

NGO̱NDEDI po̱ di me̱nde̱no̱ bele̱ ná Maria e te̱m mwemba na bane̱ bate̱ mpuli o dubise̱, bayedi bao pe̱ be o jombwa. Na mo̱ ńalabe̱ na doi la mo̱ń myuedi miba mutombise̱ ekwali a baise̱no̱. Ombusa mo̱ jalabe̱, na mo̱ e dubisabe̱.

2 Bayedi ba Maria ba bwane̱ mun’abu muńe̱nge̱ ná a no̱ngi bedomsedi o bake̱ mo̱me̱ne̱ mususu na Yehova, ná a dubisabe̱ pe̱. Nde oboso ba ponda ńango a ta a taka son o mulema. A ta a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ Maria a dia nde eso̱mbe̱ jita ná a dubisabe̱ e? Mo̱ a maso̱ṅtane̱ bodilo ba nje eno̱ o bola e? Mo̱ e wusa be̱ bwam ná enge̱le̱ pe̱te̱ son oboso ná a madubisabe̱ e?’ Min myuedi nde jita la bayedi ba ndolo ba mabaise̱no̱ babo̱me̱ne̱ ke̱ muna a pase̱le̱ ńo̱ngi ná a mapula ná a dubisabe̱. (Mul. 5:5) Omo̱ń a me̱se̱, bake̱ la ńolo na dubise̱ nde be matanga me mweńa buka me̱se̱ o longe̱ la Kriste̱n.​—Ombwa edinge̱le̱ “ O mábake̱ wame̱ne̱ na Yehova e?

3, 4. (a) Njik’elangisan ńamuloloma Petro a bolane̱no̱ o lee̱le̱ mweńa ma dubise̱ e? (b) Ońola nje a langisane̱no̱ dubise̱ n’ebol’a longa l’elimbi ya Noa e?

3 Ńamuloloma Petro a langisane̱ dubise̱ n’ebol’a longa l’elimbi ya Noa. Mo̱ ná: “Nika ńe nde eyembilan ońola dubise̱ lena di mongise̱ bińo̱ tatan.” (Langa 1 Petro 3:20, 21.) Elimbi e ta nde mboṅ a diso̱ ni malee̱le̱ ná Noa a ta a bake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba o bola jemea lao. Noa a lee̱le̱ dube̱, a bola ebolo Yehova anedino̱ mo̱ o bola. E, bebolo ba dube̱ be me̱ne̱ne̱ na miso̱ be sungi Noa na mbia mao o pond’a Mpupe. Njika to̱ti la mweńa Petro eno̱ o kwalea e?

4 Kana elimb’a Noa e bolino̱ mboṅ ná a ta a be̱ne̱ dube̱, nika nde dubise̱ pe̱ di mabolano̱ be̱se̱ ba mukeye̱ mboṅ. Njika mo̱ e? Dubise̱ di mabola mboṅ ná mute̱ mpuli nu mapule̱ be̱ Kriste̱n a mábake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova, a dube̱ pe̱ diko̱ti na bepumbwedi ba Kristo. Kana Noa, bokwedi ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Loba ba masengane̱ mo̱, na bola pe̱ ebolo a bake̱no̱ babo̱. Ka nje te̱ Noa a sungabe̱no̱ o Mpupe, name̱ne̱ pe̱ nde bajemea ba dubisabe̱ ba me̱nde̱no̱ sungabe̱ ponda nin was’a bobe e mapo̱no̱ o su. (Marko 13:10, Bbī 7:9,10) Ke̱ di maso̱ṅtane̱ so̱ ná, bake̱ la ńolo na dubise̱ be mweńa jita. Moto nu makiṅakiṅane̱, nika ná, nu mindeye̱ o dubisabe̱ esibe̱ njo̱m, e ná a bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea.

5. Nje di malano̱ to̱pea o din jokwa e?

5 Kana dubise̱ leno̱ ninka mweńa e do̱li ná di bie jalabe̱ la min myuedi milalo. Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea dubise̱ e? Njika matanga moto angame̱nno̱ no̱ngo̱ oboso ná a madubisabe̱ e? Ońola nje Kriste̱n ni mokwe̱le̱, e s’angame̱nno̱ dimbea mweńa ma dubise̱ niponda ńeno̱ o lee̱ mun’ao to̱ mokwe̱ Bibe̱l nupe̱pe̱ e?

NJE BIBE̱L E MOKWE̱LE̱NO̱ JOMBWEA DUBISE̱

6, 7. (a) Bola beteledi ba dubise̱ la Yohane. (b) Njika mpo̱m ma dubise̱ Yohane a dubise̱no̱ e?

6 Mot’a boso nu botedi o dubise̱ bato Bibe̱l e mato̱peano̱ e nde Yohane mudubisedi. (Mat. 3:1-6) Dubise̱ la Yohane di ta nde dubise̱ la puse̱le̱ la myobe. Bato Yohane a dubise̱no̱ ba boli nde nika o lee̱le̱ ná bate̱le̱ ońola myobe ba bolino̱ te̱nge̱ne̱ Mbend’a Mose. Nde ye mweńa o kika ná dubise̱ di buki me̱se̱ Yohane a dubise̱no̱ di si ta dubise̱ la jate̱le̱. Yohane a kusi mpo̱m mō̱ na mpete̱ m’edube o dubise̱ Yesu, Mun’a Loba nu ta mot’a benama ńe ke̱nge̱nge̱. (Mat. 3:13-17) Yesu a si boli bobe to̱ bō̱, a si ta so̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a jate̱le̱. (1 Pet. 2:22) Dubise̱ lao di ta nde eyemban a bake̱ la mo̱me̱ne̱ na Loba o bola jemea lao.​—Bon. 10:7.

7 Ponda Yesu a botedino̱ ebol’ao ya dikalo, bokwedi bao pe̱ ba dubise̱ bato. (Yohane 3:22; 4:1, 2) Dubise̱ la bokwedi ba Yesu pe̱ di ta nde mulemlem ka la Yohane, dubise̱ la jate̱le̱ ońola myobe te̱nge̱ne̱ Mbend’a Mose. Nde ombusa kwedi na bepumbwedi ba Yesu dubise̱ di timbi be̱ne̱ janda dipe̱pe̱ ońola be̱se̱ ba mapule̱ be̱ bokwedi bao.

8. (a) Njika byanedi Yesu a bolino̱ bokwedi bao ombusa bepumbwedi bao e? (b) Ońola nje Kriste̱n te̱ ńangame̱nno̱ dubisabe̱ e?

8 O mbu 33 P.A., Yesu nu pumbo a busedi dimuti la buka 500 ba bato, bome, bito, pondapo̱ na mo̱me̱ne̱ bana. Yen ebe o ni ponda nde Yesu a kwalino̱ ná: “Bińo̱ ala so̱, timbise̱ matumba me̱se̱ bokwedi bam, lo dubise̱ babo̱ o dina la Tete̱ na la Muna na la mudī-musangi, na lee̱ babo̱ o ne̱nge̱ mambo me̱se̱ nanedino̱ bińo̱.” (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 15:6) E me̱ne̱ne̱ biana bebwea na bebwea ba bokwedi bao ba ta bukea o ni ponda Yesu a bolino̱ byanedi ba timbise̱ bato bokwedi. Yesu a lee̱le̱ so̱ ná be̱se̱ ba memeye̱ bambe̱ eko̱ko̱so̱ o be̱ bokwedi ba Kristo bangame̱n o dubisabe̱. (Mat. 11:29, 30) To̱ nja nu be̱n ńo̱ngi o bolea Loba na do̱lisane̱ pe̱ mo̱ angame̱n o jemba, na jemea pe̱ epolo Yesu a be̱nno̱ o belondisedi ba mwano ma Yehova. Ombusa nika nde nu moto eno̱ ná a dubisabe̱. Mu mpo̱m ma dubise̱ la madiba nde Loba a do̱lisanno̱. Myango ma Bibe̱l mi mabola mboṅ jita ná bokwedi ba Kristo ba ńo̱ṅo̱n a boso ba ta ba so̱ṅtane̱ beteledi ba dubise̱. Ba dubisabe̱ pe̱ esibe̱ jindea.​—Bebolo 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33.

O S’INDEA

9, 10. Nje byembilan ba mot’a Etiopia na ńamuloloma Paulo be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea dubise̱ e?

9 Langa Kalat’a Bebolo 8:35, 36. Jombweye te̱ eyembilan a mot’a Etiopia ńemedi ebas’a Bonayuda, nu ta nu wa jowe̱ o Yerusalem. Ange̱l a Yehova e ta e tute̱le̱ Filipo o bakame̱ nu mot’a Etiopia be̱be̱, o “langwea mo̱ myango ma bwam ma Yesu.” Nje nu mot’a Etiopia a bolino̱ e? Nje a bolino̱ ombusa ponda e lee̱le̱ na bwē ná a ta a to̱ndo̱ mbale̱ okono̱. A ta a be̱ne̱ ńo̱ngi o bola kaponda bete̱sedi ba Yehova, na mo̱ a dubisabe̱ esibe̱ jindea.

10 Eyembilan e londe̱ beba ye nde ya mot’a Bonayuda nu ta nu takise̱ Kriste̱n. A ta nde a yabe̱ o tumba di ta di bake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba. Nde Bonayuda ba ta ba mábo̱lo̱ne̱ mulatako mabu ma tobotobo na Yehova, ebanja ba ta ba banga sengane̱ mo̱. Nu mot’a ebas’a Bonayuda a ta ko̱di ońola myeka ma batete̱. Nde oko ngea nipe̱pe̱ ponda Yesu Kristo nu pumbo a te̱ye̱no̱ mo̱ dikalo. Nje nu moto a bolino̱ e? Emedi jongwane̱ lena mokwedi Anania a wanedino̱ mo̱. Bibe̱l e makwala ná, na mo̱ “a te̱me̱, a dubisabe̱.” (Bebolo 9:17, 19; Gal. 1:14) Ye̱ke̱i te̱ wembi nu mot’a Bonayuda nu timbi biane̱ ombusa ponda ka ńamuloloma Paulo. Nde dutea ná, dibokime̱ne̱ a so̱ṅtane̱no̱ mbale̱ jombwea epolo Yesu a be̱nno̱ o belondisedi ba mwano ma Loba, Paulo a dubisabe̱ esibe̱ jindea.​—Langa Bebolo 22:12-16.

11. (a) Nje e matute̱le̱ bokwe̱ Bibe̱l we̱nge̱ o dubisabe̱ e? (b) Ne̱ni di masengano̱ ke̱ je̱n bokwedi ba peńa ba dubisabe̱ e?

11 Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na bokwe̱ Bibe̱l we̱nge̱, e be̱ beso̱mbe̱ to̱ badun. Ba bena ba be̱n dube̱, na ba to̱ndi mbal’a Bibe̱l na mbale̱ ba le̱le̱m o bake̱ babo̱me̱ne̱ na Loba, na dubisabe̱ pe̱. Ekwal’a dubise̱ ye nde ponda ye̱se̱ pond’a tobotobo ńa mako̱to̱ne̱ masadi na mande̱ne̱. Mboṅ a Yehova ye muńe̱nge̱ ke̱ mokwe̱ Bibe̱l a kasi mbale̱, a ńaka pe̱ nate̱na o dubise̱. Mo̱ bayedi ba titi muńe̱nge̱ o je̱ne̱ bana babu o muso̱ngi ma bokwedi ba peńa be o dubisabe̱ e? O mbu m’ebolo má 2017, buka 284 000 la bokwedi ba peńa ba dubisabe̱ o lee̱le̱ ná ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova. (Bebolo 13:48) Ba bokwedi ba peńa ba so̱ṅtane̱ ná Kriste̱n te̱ ńangame̱n o dubisabe̱. Njika matanga ma die̱le̱ babo̱ o dubise̱ e?

12. Njika matanga mokwe̱ Bibe̱l angame̱nno̱ no̱ngo̱ denge̱ a madubisabe̱ e?

12 Oboso ná mokwe̱ Bibe̱l a madubisabe̱, angame̱ne̱ se̱le̱ be̱ne̱ dube̱ di se̱medi o so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Loba, la mwano mao, na nje a bolino̱ o sunga mbel’a moto. (1 Tim. 2:3-6) Ninka dube̱ di matute̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l o jese̱le̱ bedangwedi be si do̱lisane̱ Loba, na die̱le̱ pe̱ longe̱ lao kaponda bete̱sedi be te̱m na sim ba Yehova. (Bebolo 3:19) Nika ńe mweńa ońolana moto a titi ná a bake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba yete̱na a be̱n bedangwedi be meke̱ mo̱ ná ingeye o Janea la Loba. (1 Kor. 6:9, 10) Nde bupe̱ la bete̱sedi ba Loba buka te̱ di si dongame̱n. Moto nu mapulise̱ te̱me̱ la sim angame̱n pe̱ jukea o ndongame̱n, na no̱ngo̱ pe̱ dongo o ebol’a dikalo na ya timbise̱ bato bokwedi e masunge̱ malonge̱. Yesu a kwali ná bokwedi bao ba mbale̱ nde ba me̱nde̱ bole̱ y’ebolo. (Bebolo 1:8) Ombusa man matanga nde mokwed’a peńa eno̱ ná a bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova o muka, nde a lee̱le̱ bake̱ lao la ńolo o mpoma tongwea na dubise̱.

DUBISE̱ NA MŪT’A JOKWA

Mo̱ o ne̱nge̱ o mulopo mo̱ngo̱ mweńa ma dubise̱ e, we pe̱ o langwea mo̱ ba o matombise̱no̱ jokwa e? (Ombwa dongo 13)

13. Ońola nje mutombise̱ jokwa la Bibe̱l a s’angame̱nno̱ dimbea ná Kriste̱n te̱ ńangame̱n dubisabe̱ e?

13 Niponda jeno̱ o jongwane̱ bana basu na bane̱ bokwe̱ Bibe̱l o no̱ngo̱ matanga ma mweńa, di si dimbea ná moto e nde mokwedi na mbale̱ ke̱ a dubisabe̱. Ne̱nge̱ la nika o mulopo di mongwane̱ biso̱ o kwalisane̱ babo̱ na bwē ońola dubise̱. Di si me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱ o kwala na babo̱ o ponda ni te̱nge̱n ońola nje bake̱ la ńolo na dubise̱ beno̱ ninka mweńa. Ńo̱ng’asu ńe nde ná bana basu, na ba bena ba mokwe̱ Bibe̱l na biso̱ ba ńake nate̱na dubise̱!

14. Ońola nje di s’angame̱nno̱ ńakisane̱ to̱ moto ná a dubisabe̱ e?

14 Ye mbale̱ ná to̱ moto a s’angame̱n ńakisane̱ mun’ao to̱ mokwe̱ Bibe̱l o mwemba ná a dubisabe̱. Yehova a si mańakisane̱ to̱ moto ná a boleye mo̱. (1 Yohane 4:8) O diwengisan, niponda jeno̱ o jokwe̱le̱, jangame̱n o yikiye̱ babo̱ mweńa ma longa mulatako ma babo̱me̱ne̱ na Loba. Ndol’a mbal’a Bibe̱l eno̱ o jokwa, na ńo̱ng’a bambe̱ eko̱ko̱s’a mokwed’a Kristo nde ba me̱nde̱ tute̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l o dubisabe̱.​—2 Kor. 5:14, 15.

15, 16. (a) Mo̱ mimbu ma dubise̱ mi te̱se̱be̱ e? Bola beteledi (b) Ońola nje mokwe̱ Bibe̱l angame̱nno̱ dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova to̱ e be̱ nde ná a se̱le̱ dubisabe̱ o ebasi epe̱pe̱ e?

15 Mimbu to̱ mō̱ mi te̱se̱be̱ ońola dubise̱ mi titi. Bokwe̱ Bibe̱l be diwengisan; bō̱ babu ba mapomane̱ o ńaka na joua buka bane̱. Jita ba madubisabe̱ ke̱ ba dia eso̱mbe̱, nde ba tika pe̱ be̱ Yehova jemea nate̱na bodun babu. Bane̱ ba mokwa nde Bibe̱l ke̱ ba mákokwa mimbu​—bō̱ ke̱ ba mábuka 100 mbu!

16 Mokwe̱ Bibe̱l mō̱ nu mákokwe̱ mimbu a baise̱ mutombise̱ mo̱ jokwa nga ye mweńa ná a dubisabe̱ pe̱te̱, a ta a mádubisabe̱ o ebasi epe̱pe̱ mimbu jita oboso ba ponda. Mutombise̱ jokwa na mūt’ao bombwedi bepasi ba Bibe̱l bō̱. Mokwe̱ Bibe̱l a so̱ṅtane̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea dubise̱, na mo̱ a dubisabe̱ esibe̱ jindea. To̱ná a tano̱ a mábe̱ne̱ lambo ka 80 ma mbu, e̱n ná ye mweńa ná a dubisabe̱. Na mbale̱, dubise̱ lena di do̱lisan Loba di se̱medi nde o so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la jemea la Yehova. Bokwedi ba peńa bangame̱n o dubisabe̱ to̱ e be̱ nde ná ba se̱le̱ dubisabe̱ o ebasi epe̱pe̱.​—Langa Bebolo 19:3-5.

17. O nje moto angame̱nno̱ dutea o buńa bao ba dubise̱ e?

17 Buńa ba dubise̱ bwe nde ba muńe̱nge̱. Ni ponda ńe pe̱ nde ńena moto angame̱nno̱ dutea na pō̱m o nje bake̱ la ńolo na dubise̱ ba mapulano̱ kwala. E mapula miwe̱n jita ná moto a die̱le̱ longe̱ lao kaponda kakane̱ a bolino̱. Ońola nika nde Yesu a langisanno̱ be̱ la mokwedi n’eko̱ko̱so̱. Bokwedi ba Yesu ba s’angame̱n pe̱ “be̱ longe̱ ońol’abu mo̱me̱ne̱, nde ońola nu nu wedi ońol’abu, nu pumbo pe̱.”​—2 Kor. 5:15; Mat. 16:24, NW.

18. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

18 Ma mambo nde ńango a Maria a tano̱ a dutea ke̱ e o baise̱ na mo̱me̱ne̱ myuedi di to̱pedino̱ o bebotedi ba jokwa. Yete̱na we nde muyedi pondapo̱ o mábaise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ mun’am ā moto nu dongame̱n ońola dubise̱ e? Mo̱ a mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ di dongame̱n o bake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba e? Mo̱ mun’am angame̱n nde se̱le̱ bo̱le̱ esukulu, a be̱ne̱ pe̱ ebol’a bwam denge̱ a madubisabe̱ e? Ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ mun’am a boli bobe bonde̱ne̱ ombusa mo̱ dubisabe̱ e?’ O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ jombwea ma mato̱ti na kwalea pe̱ ne̱ni bayedi be Kriste̱n beno̱ ná ba be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea dubise̱.