Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Myuedi ma balangedi

Myuedi ma balangedi

Ońola nje Mboṅ a Yehova i madutano̱ nde ńamuloloma Paulo na dibańa to̱ na ngus’a ńo̱ e?

Mbale̱ ńe nde ná to̱ moto o nin we̱nge̱ a titi ná a langwa ne̱ni Paulo a tano̱ e̱ne̱ne̱. Maduta me o kalat’asu me nde ebol’a dia e lulabe̱ na bato ba maduta, ma maduta ma si se̱medi o mambo ma so̱be̱ o muwaso.

Nde, mambo mō̱ me, ma mabole̱ so̱ṅtane̱ jombwea je̱ne̱ne̱ la Paulo. K’eyembilan, Zion’s Watch Tower (Njongo a Betatedi) ná 1 bwa So̱ṅe̱ 1902, e to̱pedi diwo̱, mo̱ ná: “Jombwea je̱ne̱ne̱ la Paulo: . . . Kalat’a Inglisi ni tukwabe̱ ná, ‘Bebolo ba Paulo na Thekla,’ . . . ni tilabe̱ o lambo ka 150 P. A., e makwalea ońola je̱ne̱ne̱ la Paulo lena pondapo̱ mo̱ nde le bwam buka me̱se̱, na lena ba ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ bolane̱. E mato̱pea jombwea mo̱ ka ‘moto nu wuto mute̱, nu be̱n dibańa, ńe mańe̱le̱, nu be̱n mison mi so̱ngo̱me̱, na ńo̱ a kekel’a miso̱ i lati, na mpemba ma bwaba.’”

Kalat’a Inglisi ni makwaleye̱ ońola bebasi The Oxford Dictionary of the Christian Church (1997 edition) e to̱pedi ońola ni kalat’a kwaṅ ná: “Pondapo̱ nje kalat’a ‘Bebolo ba Paulo na Thekla’ e makwalano̱ ye mbale̱.” Ni kalati e ta e no̱ngo̱be̱ mweńa jita o ńo̱ṅo̱n a boso, nje e mabamse̱ nika ye nde ná o be̱n 80 ma yi kalati na bwambo ba Grikia, e tukwabe̱ pe̱ o leme̱ lope̱pe̱. Ońola nika maduta masu me mulatako na nje kalati iwo̱ ya kwaṅ i kwalino̱ jombwea je̱ne̱ne̱ la Paulo.

Nde maka ná mambo mō̱ me mena me mweńa buka je̱ne̱ne̱ la Paulo. To̱ o ponda ńena Paulo a tano̱ a bola ebol’ao ya dikalo, bato b’eyobo bō̱ ba sai mo̱ ná, “[a ta be̱] ukedi te̱, e m’bo̱ngu, beto̱pedi bao pe̱ be [si ta] to̱ lambo.” (2 Kor. 10:10) Nde di s’angame̱n dimbea ná a timbi nde Kriste̱n tongwea na betańsedi be wu na Yesu. Je pe̱ ná di dutea o nje Paulo a bolino̱ ka “ewa [Kristo] a po̱sino̱ o walane̱ dina la [Yesu] oboso ba matumba.” (Bebolo 9:3-5, 15; 22:6-8) Dutea pe̱ o tombwane̱ di mabusane̱no̱ o kalat’a Bibe̱l Yehova a tute̱le̱no̱ Paulo o tila.

Paulo a si lombitane̱ ońola nje a bolino̱ obiana a matimba Kriste̱n, to̱ to̱pea ońola je̱ne̱ne̱ lao. (Bebolo 26:4, 5; Fil. 3:4-6) Mo̱ ná: “Mba nde ne nusadi buka bamuloloma be̱se̱, ńena nu si dongame̱n belabe̱ ńamuloloma.” (1 Kor. 15:9) Ombusa ponda a bata ná: “Mba ńena ńe bosadi buka basangedi be̱se̱ nde nin ndedi e bweabe̱le̱no̱, o langwea basibi m’bwaṅ ma Kristo mwena mu si mawe̱le̱ wasabe̱.” (Efe. 3:8) Ye̱ke̱i te̱ mun mwe̱ndi mwe mweńa jita buka wasa bia ne̱ni Paulo a tano̱ e̱ne̱ne̱.