Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mbe̱t’a dibongo​—E malee̱le̱ ndol’a Loba

Mbe̱t’a dibongo​—E malee̱le̱ ndol’a Loba

“Sango a mako̱kise̱ nu ńena a to̱ndino̱.”​—BON. 12:6.

MYENGE: 123, 86

1. Nje Bibe̱l e makwalano̱ ońola mbe̱t’a dibongo ponda ye̱se̱ e?

NJE e mapo̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ o sengi eyal’a “mbe̱t’a dibongo” e? Bato jita ba me̱ne̱ nde beko̱kisedi dibokime̱ne̱, nde y’eyal’a e mapula kwala buka nika. Mbe̱t’a dibongo ńe pe̱ ná e be̱ belēdi, malea, to̱ jome̱le̱. Bibe̱l e makwala ná mbe̱t’a dibongo ńe bwam ońol’asu, ponda iwo̱ pe̱ e makwalea ońol’ao mwemba na so̱ṅtane̱, dibie̱, ndolo, na longe̱. (Min. 1:2-7; 4:11-13) Nika ńe nde ońolana mbe̱t’a dibongo e malee̱le̱ ndolo Loba a be̱ne̱nno̱ biso̱, na ná ńo̱ng’ao ńe nde ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Bon. 12:6) To̱ná mbe̱t’ao ńa dibongo e madangwane̱no̱ pe̱ beko̱kisedi, be beko̱kisedi be titi njo, to̱ buka dime̱ne̱. Mbale̱ ńe nde ná, janda la mom la “mbe̱t’a dibongo” le nde belēdi, mulemlem ka belēdi muyedi a mabolano̱ mun’ao ńandolo.

2, 3. Ne̱ni mbe̱t’a dibongo ńeno̱ ná e bambe̱ belēdi na beko̱kisedi o mulemlem ma ponda e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

2 Jombweye te̱ yen eyembilan: Son a mun’a mome nu belabe̱ ná Jo̱ne e o joka bo̱l oteten a ndabo. Na ńango a kwalane̱ mo̱ ná: “A Jo̱ne, o bi ná o s’angame̱n joka bo̱l oteten a ndabo! E si ya be̱ o bwa lambo.” Nde a si sengane̱ ńango, na mo̱ alane̱ loko lao oboso, o sukan, a bwa dibonde la mbonji. Njika mbe̱t’a dibongo ńango a me̱nde̱no̱ bola mo̱ e? Ni mbe̱t’a dibongo ńe ná e bambe̱ belēdi na beko̱kisedi o mulemlem ma ponda. Ná okwe̱le̱ mo̱, e ná a duta mo̱ mo̱nge̱le̱ ná bedangwedi bao be si ta bwam. Ńo̱ng’ao ńe nde ná mun’ao a bie ná ye dibie̱ o sengane̱ bayedi bao, na ná bediedi babu be mweńa, be te̱nge̱n pe̱. Ná a dilise̱ byala bao, e ná a ko̱kise̱ mo̱. K’eyembilan, e ná a no̱ngo̱ne̱ mo̱ bo̱l ao ońola pambo a ponda po̱; ná a so̱ṅtane̱ ná si sengane̱ di mawana betune̱.

3 Biso̱ Kriste̱n je nde belongi ba ndabo a Loba. (1 Tim. 3:15) Di memba ná Yehova a be̱n bwam o te̱se̱ mambenda na ko̱kise̱ pe̱ biso̱ na ndolo ke̱ di kwe̱m mambenda mao. Buka nika, beboledi basu be wan te̱ betune̱, beko̱kisedi bao be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ njika mweńa yeno̱ o sengane̱ Tet’asu ńe o mo̱ń. (Gal. 6:7) Loba a mombwea biso̱ jita, a mapula pe̱ o sambise̱ biso̱ ndutu.​—1 Pet. 5:6, 7.

4. (a) Njika belongedi Yehova a manamse̱no̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

4 Je ná jongwane̱ mun’asu to̱ mokwe̱ Bibe̱l o timba mokwed’a Kristo yete̱na jokwe̱le̱ mo̱ belēdi be se̱medi o Betiledi. Eyal’a Loba yena ye nde elongisan a boso ya belongedi, e mongwane̱ biso̱ o “jokwe̱le̱ moto longe̱ la te̱me̱ la sim.” Je so̱ ná jongwane̱ mun’asu to̱ mokwe̱ Bibe̱l o so̱ṅtane̱ na ‘ne̱nge̱ mambo me̱se̱ Yesu anedino̱ biso̱.’ (2 Tim. 3:16; Mat. 28:19, 20) Yehova a manamse̱ nin ńai a belongedi, bena be mabole̱ ná bokwe̱ Bibe̱l ba be̱ ńai ni dongame̱n o timbise̱ jita bokwedi ba Kristo. (Langa Tito 2:11-14, NW.) Jombweye so̱ tatan malabe̱ ma myuedi ma mweńa milalo: (1) Ne̱ni mbe̱t’a dibongo ńa Yehova e malee̱le̱no̱ ndolo a be̱ne̱nno̱ biso̱ e? (2) Nje byembilan ba bato Loba a ko̱kise̱no̱ o mińa mi tombi be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (3) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yehova na Yesu ke̱ di mabola malea?

LOBA A MOKWE̱LE̱ NA KO̱KISE̱ PE̱ NA NDOLO

5. O njika mbadi malea ma Yehova ma malee̱le̱no̱ ndolo a be̱ne̱nno̱ biso̱ e?

5 Ndolo nde e matute̱le̱ Yehova o bola malea, belēdi, na longa pe̱ biso̱ ná di tike ja o ndol’ao na o nge’a longe̱. (1 Yohane 4:16) A si maye̱use̱ to̱ loa biso̱ o sumwane̱ biso̱ edub’asu. (Min. 12:18) O diwengisan, Loba a mabola biso̱ edube, a mombwa bede̱mo basu ba bwam na bola pe̱ wonj’asu ńa bepo̱sedi edube. Mo̱ nika nde o me̱ne̱no̱ malea Loba a mabolano̱ tongwea na Eyal’ao, kalati i se̱medi o Bibe̱l, bayedi be Kriste̱n, to̱ batudu o mwemba e? Jongwane̱ batudu ba mawaneano̱ biso̱ o mbad’a pī na ndolo ke̱ “diwuse̱ di bambe̱ moto,” yen ebe esibe̱ mo̱ bia, le nde eyemban a ndolo Yehova a be̱ne̱nno̱ biso̱.​—Gal. 6:1.

6. Ne̱ni no̱ngo̱ne̱ la moto eto̱ti di malee̱le̱no̱ ndol’a Loba e?

6 Nde ponda iwo̱, mbe̱t’a dibongo e titi buka te̱ malea to̱ jome̱le̱. Moto e ná a bo̱lo̱ne̱ eto̱t’ao o mwemba yete̱na a boli bobe bonde̱ne̱. To̱ e be̱ nde nika, be beko̱kisedi be malee̱le̱ te̱ nde ndol’a Loba. K’eyembilan, bo̱lo̱ne̱ l’eto̱ti di mongwane̱ moto o so̱ṅtane̱ mweńa ma bata jokwa, ma dutea o nje a mokwano̱, na kane̱ pe̱. Bola la nika di mongwane̱ o bata jouse̱ mulatako mao na Yehova. (Mye. 19:8) Na ponda, e pe̱te̱ ná a bolabe̱ eto̱t’ao. To̱ panga la moto o mwemba di malee̱le̱ nde ndol’a Loba, ońolana di matata mwemba na bedangwedi ba bobe. (1 Kor. 5:6, 7, 11) Kana Loba a mako̱kise̱no̱ o dime̱ne̱ langame̱n, panga la moto di mongwane̱ nu nu boli bobe o so̱ṅtane̱ bodilo ba bobe bao, di tute̱le̱ pe̱ mo̱ o jate̱le̱.​—Bebolo 3:19.

BEKO̱KISEDI BA YEHOVA BE MAWANA TOMBWANE̱

7. Nja nu ta Sebna e, njik’ede̱mo a bobe pe̱ a botedino̱ be̱ne̱ e?

7 O kika mweńa ma beko̱kisedi, di kwaleye ońola bato baba Yehova a ko̱kise̱no̱: Sebna nu ta longe̱ o mińa ma Kiṅe̱ Hiskia, na Graham munasango mō̱ ńa mińa masu. Ka “mombwed’a ndabo a kiṅe̱,” Sebna a ta a be̱ne̱ doi dinde̱ne̱. (Yes. 22:15) Nje ye ndutu ye nde ná Sebna, a timbi be̱ kumba, a langa mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka bane̱. A pouse̱ na mo̱me̱ne̱ so̱ngo̱ o dale, o wuma yasam, a be̱ne̱ pe̱ “bebamban ba ndo̱n”!​—Yes. 22:16-18.

Be̱ la sibise̱ la ńolo o tukwa ebe̱yed’asu di mawana minam ma Loba (Ombwa mongo 8-10)

8. Ne̱ni Yehova a ko̱kise̱no̱ Sebna e, ne̱ni mo̱ pe̱ a kasino̱ beko̱kisedi e?

8 Kana Sebna a botedino̱ wasa bedube, na langa pe̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱, Loba a ‘pangi mo̱ o ebol’ao,’ a we̱le̱ Eliakim o epol’ao. (Yes. 22:19-21) Din diwengisan di po̱i nde ponda Kiṅ’a Asiria Sanherib a tano̱ a pula ko̱ye̱ Yerusalem. Ombusa ponda ni kiṅe̱ e ta e loma baboledi o Yerusalem, mwemba na mulo̱ṅ munde̱ne̱, o sema Bonayuda na bwese̱ pe̱ Hiskia bo̱ngo̱ ná a bake̱ Yerusalem o mā ma Asiria. (2 Ki. 18:17-25) Eliakim nde a ta a lomabe̱ o kwalisane̱ baboledi, nde a si ta mo̱me̱ne̱. A ta na baba bape̱pe̱, mō̱ ńabu a ta nde Sebna, nu ta nde nu matimbe̱ mutiledi. Mo̱ nika e si malee̱le̱ nde ná Sebna a si ne̱nge̱ njongi to̱ pidi o mulema e? O diwengisan a kasi na sibise̱ la ńolo eto̱ti esadi yena e ta e bolabe̱ mo̱. Njika belēdi so̱ min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di kwaleye ońola belalo.

9-11. (a) Njika belēdi ba mweńa eyembilan a Sebna e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (b) Ne̱ni beko̱kisedi Sebna a kusanno̱ Yehova be membe̱no̱ wa e?

9 Baboso, Sebna a bo̱lo̱ne̱ epol’ao. Myango mao mi mabamse̱ din jome̱le̱ ná, “kumba na dibumbe m’baka, jase̱ la ńolo pe̱ na mbe̱i.” (Min. 16:18) Yete̱na o be̱n eto̱ti o mwemba, yen ebe na son a doi la byanedi, o me̱nde̱ we̱ ná o si langa wame̱ne̱ bonde̱ne̱ buka dime̱ne̱ e? O me̱nde̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońola to̱ njika jabea o kusane̱no̱ mo̱, na ońola to̱ nje o tongwe̱le̱no̱ o bola e? (1 Kor. 4:7) Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Na malangwea mō̱ ńańu te̱ ná a s’o̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱, nde a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi.”​—Rom. 12:3.

10 Be londe̱ beba, beko̱kisedi ba ngińa Yehova a ko̱kise̱no̱ Sebna be ta nde o lee̱le̱ ná a dube̱ ná e ná a tukwa. (Min. 3:11, 12) Nika ńe nde belēdi ba bwam ońola ba bena ba bo̱lo̱ne̱ eto̱t’abu o mwemba o nin we̱nge̱! O mulopo ma linga na kombe̱ diwinako, be ná ba benga bolea Loba na ngud’abu ńe̱se̱ o eto̱t’a peńa ba be̱nno̱, ba we̱ pe̱ o je̱ne̱ be beko̱kisedi k’eyemban a ndol’a Yehova. (Langa 1 Petro 5:6, 7.) Beko̱kisedi ba ndolo ba Loba be nde mbadi po̱ ńa jumbwa, to̱so̱ ńa jokwe̱le̱ biso̱, di we̱ so̱ ná di be̱ ka weya o dia lao.

11 Be londe̱ belalo, beko̱kisedi Yehova a ko̱kise̱no̱ Sebna be mokwe̱le̱ ba bena ba be̱n doi o ko̱kise̱ belēdi ba mweńa, nika ńe nde bayedi na batudu o mwemba. Njika mo̱ be e? Beko̱kisedi ba Yehova be si malee̱le̱ buka te̱ ná a singe̱ bobe, nde be malee̱le̱ pe̱ ndolo a be̱ne̱nno̱ nu nu boli bobe. Yete̱na wa muyedi to̱ mutudu wangame̱n o ko̱kise̱, o me̱nde̱ jembilane̱ Yehova, o singe̱ bobe nde o we̱ ná we̱ne̱ ede̱mo a bwam mun’ango̱ to̱ munaso̱ngo̱ a be̱nno̱ e?​—Yuda 22, 23.

12-14. (a) Ne̱ni bō̱ ba makasano̱ beko̱kisedi ba Loba e? (b) Ne̱ni Eyal’a Loba yongwane̱no̱ munasango mō̱ o po̱ngulane̱ ebe̱yed’ao, ne̱ni pe̱ nika ńongwane̱no̱ e?

12 Nde bato bō̱ ba yo̱ki be̱ njongi jita ke̱ ba ko̱kisabe̱, ba pawe̱ na Loba na mwemba. (Bon. 3:12, 13) Nde nika e mapula kwala ná i ńai a bato i titi ná i kusa jongwane̱ e? Di kwaleye te̱ ońola Graham, nu ta nu pangabe̱, nde a timbisabe̱ o mwemba, nde ombusa ponda na mo̱ a bo̱bo̱, a si ta pe̱ ukea o ndongame̱n to̱ te̱ dikalo. Ombusa mimbu to̱ mininga na mo̱ a baise̱ mutudu mō̱ nu ta mo̱ diko̱m ná a tombise̱ mo̱ jokwa la Bibe̱l.

13 Nu mutudu mo̱ ná: “Nje e ta e takise̱ Graham e ta nde kumba. A ta a sa batudu bena ba bupe̱ bete̱sedi ba Loba ba sumwa nu bangi jate̱le̱ o mwemba. O jokwa lasu jombwedi bepasi ba Bibe̱l be makwaleye̱ ońola kumba na betune̱ bao. Na Graham ombwa mo̱me̱ne̱ o je̱ne̱ l’Eyal’a Loba, a bwa ndutu o je̱ne̱ pat’a moto a tano̱! Ombusa mo̱ jemba ná ‘muko̱ko̱’ ma kumba mwena mu ta mo̱ o diso̱, mu ta mweka mo̱ o je̱ne̱ bwam, na ná ebe̱yed’a mo̱me̱ne̱ ya misan nde e matakise̱ mo̱, a botedi o wana mawengisan o longe̱ lao. Emedi pe̱ m’bē̱ mao ma mudī ka sango a mbia, nika e wanea munj’ao na bana bao jita la muńe̱nge̱.”​—Lukas 6:41, 42; Yak. 1:23-25.

14 Nu mutudu a bati pe̱ ná: “Buńa bō̱ Graham a langwedi mba lambo di tapi mba mulema. Mo̱ ná: ‘Ye etum a mimbu na bino̱ mbale̱, na boledi pe̱ ka paonia. Nde tatan nde neno̱ ná na kwala na mbale̱ ná na to̱ndi Yehova.’ Nika e si no̱ngi pe̱ pond’a bwaba, na Graham a botea jongwane̱ mwemba o tombise̱ ekase̱ doi o Ndabo a Janea​—a ta a no̱ngo̱ y’eto̱ti mweńa jita. Eyembilan ao yokwe̱le̱ mba ná moto a sibise̱ te̱ mo̱me̱ne̱ oboso ba Loba, a kasa beko̱kisedi bao, Yehova a masoe̱le̱ mo̱ minam!”

EMBILANE̱ LOBA NA KRISTO KE̱ O MOKWE̱LE̱ NA BOLA PE̱ MALEA

15. Nje jangame̱nno̱ bola ná bane̱ ba kasane̱ biso̱ malea e?

15 Ná di be̱ balēdi ba bwam, e mapula ná di se̱le̱ be̱ bautu ba bwam. (1 Tim. 4:15, 16) Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na ba bena Yehova a mabolane̱no̱ o bola malea, babo̱ pe̱ bangame̱n benga sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a bediedi ba Yehova. Sibise̱ labu la ńolo di malenea babo̱ edube na bola pe̱ ná bane̱ ba kasane̱ babo̱ malea na bo̱bise̱ la ńolo. Jombweye eyembilan a Yesu.

16. Njika belēdi di mokwano̱ na Yesu jombwea bola la malea na jokwe̱le̱ e?

16 Yesu a sengane̱ Sango ponda ye̱se̱, to̱ ponda bola la nika di tano̱ ndutu. (Mat. 26:39) A langwedi basengane̱ mo̱ ná belēdi bao na dibie̱ lao ba mawa nde na Sango. (Yohane 5:19, 30) Sibise̱ la ńolo la Yesu na sengane̱ lao ba duti bato ba milema mi sibi na mo̱, bongwane̱ pe̱ mo̱ o be̱ mulēd’a muyao na ńa ndedi. (Langa Mat. 11:29.) Byala bao ba muyao bembe̱ ba ba ta k’esosongo e niam to̱ ka musinga m’etrukaṅ mu nipule̱ dime̱. (Mat. 12:20) Yesu a ta muyao na ndolo, to̱ ke̱ we̱lisane̱ lao di we̱le̱be̱ o kekise̱. Nika ńe̱ne̱ne̱ ponda a bolino̱ bamuloloma bao malea ke̱ ba mapula bia nja ńe nunde̱ne̱ oteten abu.​—Marko 9:33-37; Lukas 22:24-27.

17. Njika bede̱mo ba bwam be me̱nde̱ jongwane̱ batudu o be̱ batatedi ba bwam ba dibemba la Loba e?

17 Batudu bangame̱n jembilane̱ Kristo ponda ye̱se̱ ke̱ ba mabola malea ma se̱medi o Betiledi. Bola labu la nika di malee̱ ná ba be̱n ńo̱ngi ná Loba na Mun’ao ba die̱le̱ babo̱. Ńamuloloma Petro a tili ná: “Dese̱ dibemba la Loba lena di bakabe̱ bińo̱ mboṅ, seto̱ na mińakisan, nde na wonja; seto̱ ońola muse̱ṅ ma bobe, nde na mulema mwe̱se̱; seto̱ na mpuli ma janea omo̱ń a di di bakabe̱ bińo̱, nde be̱ nde byembilan ba dibemba.” (1 Pet. 5:2-4) Batudu bena ba masibise̱ babo̱me̱ne̱ na muńe̱nge̱ owas’a Kristo, ńe mulopo ma mwemba, ba mawanea babo̱me̱ne̱ na ba be owas’abu tombwane̱.​—Yes. 32:1, 2, 17, 18.

18. (a) Nje Yehova a mabaise̱no̱ bayedi e? (b) Ne̱ni Loba a mongwane̱no̱ bayedi o londe̱ m’bē̱ mabu e?

18 Mulemlem pe̱ nde yangame̱nno̱ be̱ o ndabo a mbia. Yehova mo̱ na milopo ma ndabo a mbia ná: “Lo si lingise̱ bana bańu, nde bongwa nde babo̱ o bo̱ngo̱ na o malea ma Sango.” (Efe. 6:4) Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e? Kalat’a Minia 19:18 e makwala ná bayedi bena ba si mako̱kise̱ bana babu be ná ba bambe̱ pú abu ńa maya. Na mbale̱, Yehova a mabaise̱ bayedi ba si mako̱kise̱ bana babu bolangi! (1 Sam. 3:12-14) Nde Yehova a mabola bayedi dibie̱ na ngudi ba mapule̱ babo̱ ke̱ ba baise̱ mo̱ mo̱ o muka na sibise̱ la ńolo, ba bupe̱ pe̱ bediedi b’Eyal’ao na ba mudī-musangi.​—Langa Yakobo 1:5.

JOKWE NE̱NI BE̱ LONGE̱ O BWINDEA O MUSANGO

19, 20. (a) Njika minam di makusano̱ ke̱ di kasi malea ma Loba e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

19 E me̱nde̱ be̱ ndutu o so̱nge̱le̱ minam me̱se̱ di makusano̱ ke̱ di kasi malea ma Loba, jembilane̱ pe̱ mbadi Yehova na Yesu ba mabolano̱ malea na jokwe̱le̱ pe̱. Ndabo asu ńa mbia na mwemba ba me̱nde̱ nde be̱ bepolo ba musango. Mō̱ te̱ a me̱nde̱ senga na mo̱me̱ne̱ ná a to̱ndo̱be̱, a we̱le̱be̱ mweńa, e pe̱ mbo̱le̱. Nika ńe nde eyembilan a musango na bonam di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱. (Mye. 72:7) Malea ma Yehova ma malee̱ biso̱ ne̱ni jeno̱ ná di ja mwemba ka mbia mō̱ mu be̱n mo̱ Yehova ka mulopo, na mwena mwe mulatako na musango o bwindea. (Langa Yesaya 11:9.) Ne̱nge̱ la nika o mulopo di mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ná mbe̱t’a dibongo ńa Loba ńe nde: mbad’a bwam Yehova a malee̱le̱no̱ biso̱ ndol’ao.

20 O jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ kwalea ońola belēdi o ndabo a mbia na malea o mwemba. Di kwalea pe̱ ońola ńakisane̱ la ńolo, na nje ye ná e bwesane̱ ndutu buka to̱ njika ses’a beko̱kisedi.