Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

E mapula ná di lee̱le̱ ede̱mo a kasa la be̱n!

E mapula ná di lee̱le̱ ede̱mo a kasa la be̱n!

“To̱ndo̱ jesane̱ mō̱ na nune̱ ka be̱n esibe̱ mińuńungu.”​—1 PET. 4:9.

MYENGE: 100, 87

1. Njika mitakisan Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i tano̱ i be̱ne̱ e?

O PONDAPO̱ ńa mimbu má 62 na 64 P.A., ńamuloloma Petro a tiledi ba bena ba ta “ba caman ka be̱n o Ponto, Galatia, Kapadokia, Asia na Bitinia.” (1 Pet. 1:1) Myemba ma Asia nisadi mi ta nde mi longabe̱ na bonasango ba wu o ńai na ńai a bekombo. Nde mi myemba mi ta mi be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ na bediedi ebanja mi ta mi lembe̱ mitakisan na dibena. O nika, mi ta mi be̱ne̱ “kekise̱ la wea.” Ni pond’abu pe̱ e ta nde ńa bobe, ebanja Petro a tili ná: “Su la mambo me̱se̱ jā be̱be̱.” E, ebe̱yed’a mambo ya Bonayuda e ta nde e mádiane̱ o jita le̱se̱ dom la mbu ná e ńamsabe̱. Nje e wusa jongwane̱ Kriste̱n o to̱ we̱ni i tano̱, o lembe̱ ni pond’a bobe e?​—1 Pet. 4:4, 7, 12.

2, 3. Ońola nje Petro ome̱le̱no̱ bonasango ná ba kasane̱ mō̱ na nune̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

2 O sumo te̱ nika, Petro ome̱le̱ pe̱ babo̱ ná: ‘Ba to̱nde jesane̱ mō̱ na nune̱.’ (1 Pet. 4:9) Eyal’a “jesane̱,” to̱so̱, kasa la be̱n, na bwambo ba Grikia e mapula nde kwala “ndolo ońola be̱n, to̱ muyao o mbasanedi ma be̱n.” Nde, maka ná Petro ome̱le̱ bonasango na bonańango be Kriste̱n ná ba jesane̱, to̱so̱ kasane̱ “mō̱ na nune̱,” to̱ná ba tano̱ ba biane̱le̱, ba bola pe̱ mambo mwemba. Ne̱ni nika e wusano̱ jongwane̱ babo̱ e?

3 Bola la nika di wusa jongwane̱ babo̱ o sisane̱le̱ be̱be̱. Wa pe̱ so̱ e? Mo̱ o ta o mábelabe̱ omboa moto buńa bō̱ e? O dia o mo̱nge̱le̱ muńe̱nge̱ o bono̱ e? Ponda oa pe̱ o bele̱no̱ bonasango ba mwemba mo̱ngo̱ nika e si bati jembe̱ mulatako mańu e? Mbad’a bwam ńa bia bonasango na bonańango asu ńe nde ke̱ di kasi babo̱ ombo’asu. O mińa ma Petro, e ta e pula ná Kriste̱n i bate o sisane̱le̱ be̱be̱ ebanja ponda e ta e benga be̱ bobe. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na Kriste̱n o min “mińa misukan.”​—2 Tim. 3:1.

4. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

4 O njika mbadi jeno̱ ná di kasane̱ “mō̱ na nune̱” e? Ne̱ni jeno̱ ná di buka mikidi mi meke̱ biso̱ o kasane̱ mō̱ na nune̱ e? Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ be̱n ba bwam e?

MBADI YA LEE̱LE̱ NÁ DI BI KASA BE̱N

5. Ne̱ni jeno̱ ná di kasa be̱n o ndongame̱n asu e?

5 O ndongame̱n: Di makasa be̱se̱ ba mapo̱ o ndongame̱n bena be pe̱ nde be̱n ka biso̱. Yehova na bebokedi bao nde ba makase̱ biso̱ o po̱ da da la mudī. (Rom. 15:7) Bapeńa ba mukeye̱ pe̱ be nde be̱n ba Yehova ka biso̱. Di we̱ ná di kase babo̱ na muyao na bokenju esibe̱ jombwea bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo, to̱ je̱ne̱ne̱ labu. (Ya. 2:1-4) Yete̱na mot’a peńa a si bedi kusa boja, mo̱ o titi ná o bele̱ mo̱ ná a ye nja na wa e? A me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bupe̱ ekwali to̱ jokwa, na mo̱me̱ne̱ so̱ bepasi ba Bibe̱l be o langabe̱. Nika e me̱nde̱ be̱ mbad’a bwam ńa “wiye̱ o kasa be̱n.”​—Rom. 12:13.

6. Ba nja bangame̱n be̱ be̱n baboso di makasano̱ e?

6 O ńo̱ son a lambo to̱ da: O mińa ma Bibe̱l, kasa la be̱n di ta pe̱ di pula kwala bele̱ la moto o da ombo’ango̱. (Bbot. 18:1-8; Bak. 13:15; Lukas 24:28-30) Bele̱ la moto o da di ta nde di pula kwala ná o mapula ná bińo̱ na mo̱ lo be̱ mako̱m, lo je pe̱ na musango. Ba nja bangame̱n be̱ be̱n baboso di makasano̱ e? Ba bena be na biso̱ ponda ye̱se̱, bonasango na bonańango asu o mwemba. Seto̱ babo̱ nde ba me̱nde̱ be̱ na biso̱ ke̱ pond’a bobe e po̱i e? E mapula ná di be̱ babo̱ jemea na ja pe̱ na musango na babo̱. O mbu 2011 Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di tuko ponda jokwa la Njongo a Betatedi la mbia ma Bete̱l a Bekombo be Lati ba Amerika. O mulopo ma nge̱ṅ 6:45 min. y’ebiamu, di timbi nde nge̱ṅ 6:15 min. y’ebiamu me̱ne̱. Ońola nje e? Bobia bo bolabe̱ bo kwali ná pomane̱ la bo̱le̱ jokwa di mabola baboledi ba Bete̱l epolo o kasane̱ mō̱ na nune̱ ombusa jokwa. Yine̱ Bete̱l pe̱ i timbi nde bola mulemlem. Din diwengisan la ponda jongwane̱ ná belongi ba mbia ma Bete̱l be sisane̱le̱ be̱be̱.

7, 8. Ne̱ni jeno̱ ná di kasa be̱n ba bonasango ba lomabe̱ na bebokedi ba Yehova e?

7 Biso̱ be̱se̱ je muńe̱nge̱ ke̱ be̱n ba po̱i o tombise̱ ekwali o mwemba masu. Ba be̱n be ná ba be̱ bonasango ba wu o myemba mipe̱pe̱, baboledi b’ebondo, ponda iwo̱ pe̱ moto nu lomabe̱ na Bete̱l. Nika e mabola biso̱ epolo o kasa bonasango ba po̱i. (Langa 3 Yohane 5-8.) Bola la babo̱ beńo̱n to̱ da le nde mbad’a bwam ńa kasa babo̱. Mo̱ we ná o bola nika e?

8 Munańango mō̱ o Amerika mo̱ ná: “O pambo a ponda ńa mimbu jita, biso̱ na mom’am di kasi ombo’asu bonasango jita ba ta ba po̱ tombise̱ bekwali na bito babu. Di bo muńe̱nge̱ ngedi te̱ di kasino̱ babo̱, di tombise̱ pond’a bwam, ni malongisane̱ pe̱ o mudī. Di s’ombwe̱ to̱ buńa.”

9, 10. (a) Nja beno̱ ná ba jese̱ pond’a bwaba e? (b) Mo̱ ba pe̱ ba be̱n milongi mi titi tobotobo pe̱ be ná bongwane̱ e? Bola eyembilan.

9 Be̱n ba maje̱ pond’a bwaba: O mińa ma kwaṅ, bato ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ jese̱ be̱n b’edube. (Hiob 31:32; File. 22) Ye ná e pula ná di bole mulemlem nin we̱nge̱. Baboledi b’ebondo ba yo̱ki be̱ne̱ ńo̱ng’a wum’a boja niponda beno̱ o pe̱pe̱le̱. Bautu ba besukulu ba bebokedi be ná ba be̱ne̱ ńo̱ng’a wum’a boja, to̱ mo̱me̱ne̱ balongedi. Mbeu a ńolo ńe ná e wana ná mbia mō̱ mi bo̱lo̱ne̱ milongi mabu, e pula ná mi se̱le̱ kusa wum’a boja natē̱ epep’a bongwanedi o pond’a mbeu a ńolo e po̱ longea babo̱ bolongi ba peńa. Di s’o̱nge̱le̱ ná ba bena ba be̱n milongi mi do̱li buka te̱ nde bangame̱n o wane̱ jongwane̱; ye ná e be̱ ná ba mábola nika ngedi jita. Wa pe̱ we ná o jese̱ moto to̱ e be̱ nde ná mbo’ango̱ e titi tobotobo e?

10 Munasango mō̱ o Korea ńa mikondo a dia a mo̱nge̱le̱ ponda a jese̱no̱ bautu ba besukulu ba bebokedi. Mo̱ ná: “Na se̱le̱ kiṅakiṅane̱ o bebotedi ebanja biso̱ na munj’am di ta nde di wa bane̱, di ta pe̱ nde di ja o son a bolongi. Nde jese̱ la bautu di wanedi biso̱ jita la muńe̱nge̱. Nika di tano̱ nde di botea diba, di we̱li o so̱ṅtane̱ ná babaedi be ná ba be̱ bonam yete̱na ba mabolea Yehova na bupe̱ pe̱ mambo ma mudī mwemba.”

11. Ońola nje ba bena ba po̱i peńa o mwemba bangame̱nno̱ kasabe̱ e?

11 Bapeńa ba po̱i o mwemba: Bonasango bō̱ to̱ mo̱me̱ne̱ mbia ma mususu mwe ná mu po̱ o mwemba masu. Bō̱ be nde ná ba po̱ ońolana mwemba mu be̱n ńo̱ng’a bate̱ dikalo. Paonia ye ná i lomabe̱ o sue̱le̱ mwemba masu. Babo̱ be̱se̱ be nde be̱n. E mapula ná ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ wum’abu ya peńa, mwemba, to̱ mo̱me̱ne̱ eyem’a bwambo ya peńa, na mbad’a bola ya peńa. Bele̱ la babo̱ o ńo̱ son a lambo, o da, to̱ o busa di me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ mako̱m ma peńa na ko̱lo̱ngo̱ne̱ pe̱ mawengisan.

12. Ne̱ni min myango mi malee̱no̱ ná wurututu to̱ po̱ e si mapula obiana o makasa mwe̱n e?

12 M’boṅsan ma wurututu to̱ mō̱ mu si mapula obiana o makasa mwe̱n. (Langa Lukas 10:41, 42.) Munasango mō̱ a kwali ke̱ e o langwa myango ma mińa mao maboso m’ebol’a muloloma ná: “Di ta di dia eso̱mbe̱ jita, di si ta pe̱ to̱ di moua, di ta pe̱ jo̱nge̱le̱ mboa ponda ye̱se̱. Na keki jongwane̱ munj’am ebiamu ewo̱ ke̱ e pe̱te̱ jo̱nge̱le̱ mboa, nde na si we̱li. Lambo ka nge̱ṅ 7:30 min y’ebiamu nde di sengino̱ moto e o jumba jo̱mbe̱. Mūt’asu ńa jokwa la Bibe̱l nde a ta a po̱ bola biso̱ bepuma belalo. A ta nde a po̱ some̱le̱ bamuloloma ba peńa po̱ la bwam. Jinge̱le̱ mo̱ o ndabo, di bola mo̱ to̱mbed’a madiba. Di boṅsane̱ pe̱ ti na cokola ńa wea. Di si ta di bia to̱po̱ Swahili, to̱ mo̱ pe̱ a si ta a bia Inglisi. Tongwea na di pe̱pe̱le̱ nde di botedino̱ be̱ne̱ mako̱m ma bonasango o wuma di po̱ino̱ peńa.”

DI BUKE MIKIDI MI MEKE̱ BISO̱ O KASA BE̱N

13. Njika tombwane̱ kasa la be̱n di mawanano̱ e?

13 Mo̱ ye wa ndutu o kasa be̱n e? Ye te̱ nika, ke̱ we o suba pond’a bwam weno̱ ná o tombise̱ na bane̱, na be̱ne̱ pe̱ mako̱m o me̱nde̱no̱ kombe̱ o bwindea. Kasa la be̱n le nde mbad’a bwam ńa dibangane̱ eso̱diso̱di. Nde we ná o baise̱ ná, ‘Ońola nje moto eno̱ ná a banga kasa be̱n e?’ Njo̱m ye ná i be̱ jita.

14. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di si petane̱ ponda to̱ ngudi ndongo o jemea bebeledi to̱ kasa be̱n e?

14 Ponda na ngudi: Baboledi ba Yehova ba walame̱ne̱ jita, ba be̱ne̱ pe̱ m’bē̱ jita o londise̱. Bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná ba si be̱n ponda to̱ ngudi o kasa be̱n. Yete̱na nika nde o mo̱nge̱le̱no̱, ke̱ e mapula ná o bate jombwea ne̱ni o te̱se̱no̱ mambo o be̱nno̱ o bola. We ná o te̱se̱ mambo mo̱ngo̱ ńai o mapetane̱no̱ ponda o jemea bebeledi to̱ kasa be̱n ombo’ango̱ e? Betiledi be mome̱le̱ Kriste̱n o bia kasa be̱n. (Bon. 13:2) Tinda la ponda ońola bekasedi di titi bobe, o diwengisan ye nde lambo di te̱nge̱n o bola. O ka mbale̱ ye ná e pula ná o we̱le̱ o mbasan bebolo bō̱ be titi mweńa tobotobo.

15. Nje bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea kasa la be̱n e?

15 Nje o mo̱nge̱le̱no̱ ońol’ango̱: Mo̱ o yo̱ki pula kasa be̱n nde we̱ne̱ ná o titi ná e? Bō̱ be ná ba bwa iso̱n to̱ bo̱ngo̱ ná ekwali e si me̱nde̱ kenja ńai beno̱ ná ba tombise̱ pond’a bwam. Bō̱ bena ba si be̱n bekusedi jita, ba mo̱nge̱le̱ ná ba titi ná ba sebea mwe̱n abu nje bane̱ bonasango beno̱ ná ba bola babo̱. O si dimbea ka lambo laboso ná seto̱ mpesa ma bolongi bo̱ngo̱ nde mwe mweńa, nde bosangi, ne̱te̱, na muyao mo̱ngo̱ nde ba me̱nde̱ bwese̱ mwe̱n ango̱ muńe̱nge̱.

16, 17. Nje ye ná e wamse̱ bo̱ngo̱ bo̱ngo̱ ba kasa la be̱n e?

16 Yete̱na o mabwa bo̱ngo̱ o kasa be̱n, bia ná o titi wame̱ne̱ mō̱. Mutudu mō̱ o Inglisi mo̱ ná: “M’boṅsan ma kasa la be̱n mwe ná mwepe̱ moto son. Nde ka nje te̱ yeno̱ na mane̱ mambo me̱se̱ ma mombweye̱ ebol’a Yehova, tombwane̱ di mabusane̱no̱ o kasa be̱n di buki bo̱ngo̱ na jepame̱ nate̱na ’yidi. Na bo muńe̱nge̱ o kasa be̱n na tet’a dibonde la ko̱fi, di ńo̱, di koma pe̱ mpo̱ti.” O si dimbea ná jombwea la mwe̱n ponda ye̱se̱ le muse̱ṅ. (Fil. 2:4) Bato jita ba to̱ndi langwa myango ma longe̱ labu. O ponda longe̱le̱ la ńolo nde di be̱nno̱ epolo o bia bane̱ bwam. Mutudu nupe̱pe̱ a tili ná: “Na to̱ndi dangwa na bonasango ombusa ndongame̱n, o timba mboa, nika e mongwane̱ mba o bata so̱ṅtane̱ babo̱, na bia pe̱ babo̱, bwambwam ne̱ni ba po̱ino̱ o mbale̱.” Be̱ne̱ la ponda ońola be̱n di mabwese̱ be̱se̱ muńe̱nge̱.

17 Munańango mō̱ ńe paonia nu ta nu jese̱ bautu ba ńai na ńai a besukulu ba bebokedi mo̱ ná: “O bebotedi na taki son o mulema ońolana bolongi bam bo titi tobotobo, na be̱n pe̱ nde bedun ba konda. Munj’a mulēdi mō̱ nde ongwane̱ mba. Mo̱ na mba ná, niponda bā na mom’ao ba tano̱ ba pe̱pe̱le̱ myemba, wok’abu ya bwam i ta nde yi yena ba tombise̱no̱ na mot’a mudī, ńena nu si be̱n sango, nde ńena nu we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bolea Yehova ka babo̱, na nu be̱n longe̱ di wam. Nika ńo̱nge̱le̱ nde mba nje ńango am a tano̱ a kwalane̱ biso̱ ke̱ je bana, ná: ‘Da la tete na ndolo di do̱li da.’” (Min. 15:17) O si me̱nde̱ no̱ngo̱ mutaka to̱ mō̱ yete̱na ndolo nde e matute̱le̱ wa o kasa be̱n.

18, 19. Ne̱ni kasa la bane̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o buka mo̱nge̱le̱ ma bobe di be̱ne̱nno̱ babo̱ e?

18 Nje o mo̱nge̱le̱no̱ ońola bane̱: Mo̱ moto e o mwemba mo̱ngo̱ nu malingise̱ wa e? Mo̱nge̱le̱ ma bobe o be̱ne̱nno̱ mo̱ me ná maja wa oteten pond’a bwaba yete̱na o si we̱ ná o sumwe mo̱. Diwengisan la bede̱mo le ná leka wa ná o kase mo̱ ombo’ango̱. To̱so̱ ná moto a sengise̱ wa sese o mińa mi tombi, nde o titi we̱le̱ dimbea nika.

19 Ná di po̱ngulane̱ mulatako masu na bane̱, to̱ mo̱me̱ne̱ na basingedi basu, Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di bie kasa be̱n. (Langa Minia 25:21, 22.) Kasa la moto le ná di ye̱use̱ si so̱ṅtane̱le̱ na bola pe̱ ná mo̱nge̱le̱ ma bobe ma wo̱ye̱. Le ná di bonde̱ bede̱mo ba bwam ba mwe̱n asu, bede̱mo bena Yehova e̱nno̱ ponda a dutino̱ mo̱ o mbale̱. (Yohane 6:44) Bebeledi ba ndolo moto a titino̱ o jenge̱le̱ be ná be be̱ bebotedi ba mulatako mwe diwengisan na nje mu se̱le̱no̱ o be̱. Ne̱ni weno̱ ná o bia ná ndolo nde ńe o tute̱le̱ wa e? Mbadi po̱ ńe nde ná o bupe̱ malea ma Filipi 2:3: “Ońola sibise̱ la ńolo mō̱ te̱ a lange nune̱ nupe̱pe̱ bonde̱ne̱ buka mo̱me̱ne̱.” Di wasi te̱ bia o njika tongo munasango to̱ munańango asu eno̱ bonde̱ne̱ buka biso̱​—e be̱ o dube̱, o titimbe̱, o ngiń’a mulema, to̱so̱ o bede̱mo ba Kriste̱n bepe̱pe̱​—nika e makolise̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ babo̱ na bola pe̱ ná di kase babo̱ na bo̱bise̱ la ńolo.

BE̱ MWE̱N A BWAM

Mukasedi a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o boṅsane̱ bwam ná a kase mwe̱n ao (Ombwa dongo 20)

20. Ońola nje jangame̱nno̱ londe̱ dikaki la bebeledi di bolino̱ e, ne̱ni pe̱ bola nika e?

20 Mulo̱nge̱ myenge David a baise̱ ná: “A Yehova, nja e ná a kasabe̱ ka mwe̱n o muno̱ko̱ mo̱ngo̱ e?” (Mye. 15:1) Ombusa mi myuedi nde a to̱pedino̱ ońola bede̱mo ba bwam Loba a mengane̱no̱ mwe̱n ao. Ede̱mo ewo̱ ye nde ná di ne̱nge̱ eyal’asu, ná di be̱: “Nu ńena to̱ a kana nde so̱ngo̱ ni mawaneye̱ mo̱ mbo̱lo̱n, a si tukwe pe̱ mo̱.” (Mye. 15:4) Jemedi te̱ bebeledi, di si kwese̱ dikaki esibe̱ njo̱m ńe mweńa. Ye ná e be̱ ná mukase̱ biso̱ a máboṅsane̱, ntu mao mwe̱se̱ mu me̱nde̱ nde lo̱ o madiba. (Mat. 5:37) Ponda iwo̱ bato bō̱ ba kwese̱ dikaki la bebeledi baboso ońolana ba kusi bepe̱pe̱ be mweńa buka be. Mo̱ nika ńe ndolo n’edube e? O diwengisan to̱ nje mubele̱ biso̱ eno̱ ná a we̱le̱ sebea biso̱ di kasane̱ mo̱ mo̱ na ndolo na masoma. (Lukas 10:7) Yete̱na na mbale̱ di be̱n njo̱m a mweńa ńa kwese̱ dikaki di bolino̱, di be̱ makwasi o pomane̱ bele̱ nu moto. Nika e malee̱le̱ ndolo n’edube.

21. Ne̱ni bupe̱ la bede̱mo ba wuma jeno̱ di mongwane̱no̱ o be̱ be̱n ba bwam e?

21 Ye pe̱ mweńa o bola bede̱mo ba wuma jeno̱ edube. O bekombo bō̱ be̱n b’epańpań ba makasabe̱ na muńe̱nge̱, nde o bō̱ e do̱li ná mukasedi na mwe̱n ao ba so̱ṅtane̱le̱ oboso ba ponda. O bepolo bō̱, mukasedi a masebea mwe̱n ao mambo ma peti bwam a be̱nno̱ o lee̱le̱ mo̱ edube, mo̱ nde a mase̱le̱ na bene̱ belongi ba ndabo a mbia; o bepe̱pe̱ mwe̱n a si be̱n bekasedi ba tobotobo. O bekombo bō̱ mwe̱n a madangwane̱ son a lambo o sue̱le̱ bekasedi, o bene̱ pe̱, mukasedi e muńe̱nge̱ ke̱ mwe̱n ao a si tuse̱ ńolo o wana lambo. Bede̱mo bō̱ be mabaise̱ ná mwe̱n a se̱le̱ banga n’ede̱mo bebeledi baboso, to̱ be londe̱ beba; o bepe̱pe̱ nika e si me̱ne̱ne̱ bwam ná moto a bange bebeledi. Di we̱ so̱ na ngud’asu ńe̱se̱ ná di bwese̱ mubele̱ biso̱ muńe̱nge̱.

22. Ońola nje yeno̱ mweńa o “to̱ndo̱ jesane̱ mō̱ na nune̱” e?

22 Ńamuloloma Petro mo̱ ná: “Su la mambo me̱se̱ jā be̱be̱.” (1 Pet. 4:7) Nde o nin we̱nge̱ jā be̱be̱ buka pond’a kwaṅ. Ndenge̱ ninde̱ne̱ e nisisea. Nika bobe bo mabengano̱ nde to̱ndo̱ e mapula ná di be̱ne̱ne̱ bonasango na bonańango asu ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. Man malea ma Petro ná: “To̱ndo̱ jesane̱ mō̱ na nune̱,” me mweńa tobotobo o nin pond’asu. E, kasa la be̱n le nde ede̱mo a bwam yena e si me̱nde̱ be̱ne̱ su.​—1 Pet. 4:9.