1. Nje lo̱ngo̱ la myenge di mabolano̱ biso̱ epolo o bola e?

MULULE̱ myenge mō̱ nu biane̱ jita a kwali ná: “Senga la byala di mawana dutea, senga la musiki di mawana besengedi ba teten, nde lo̱ngo̱ la mwenge di matapa mulema.” Njika byala so̱ be ná be tapa wa mulema buka be bena o “mapase̱le̱no̱” o sesa na lee̱le̱ Sango asu ńe o mo̱ń, Yehova ndolo e? E bo̱bi so̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje lo̱ngo̱ la myenge di be̱nno̱ epol’a mweńa o jowe̱ la mbale̱, e be̱ ná je muso̱lo̱ki to̱ mwemba na tumba la Loba.

2, 3. (a) Ne̱ni bō̱ ba masengano̱ jombwea lo̱ngo̱ na doi la mo̱ń o mwemba e? (b) Njika myuedi di malano̱ jombwea e?

² Ne̱ni o masengano̱ ke̱ o malo̱ngo̱ na doi la mo̱ń o mwemba e? Mo̱ nika e matakise̱ wa e? O bepolo bō̱, ye bome bō̱ ndutu ná ba lo̱nge o myoso ma bato. Y’ebe̱yedi ye ná e takise̱ mwemba mwe̱se̱, tobotobo ke̱ ba bena ba madie̱le̱ ba meka babo̱me̱ne̱ o lo̱ngo̱, to̱so̱ ba wasa nde o bola mambo mape̱pe̱ ni ponda mwemba mwe̱se̱ mweno̱ o lo̱ngo̱.​—Mye. 30:13-14.

³ Di memba te̱ na mbale̱ ná lo̱ngo̱ la myenge le nde dongo diwo̱ la jowe̱ lasu, di si me̱nde̱ busa o ni ponda, to̱ suba di dongo la mweńa la ndongame̱n. Ońola nika, mō̱ ńasu te̱ a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni na me̱ne̱no̱ lo̱ngo̱ la myenge o ndongame̱n asu e? Ne̱ni neno̱ ná na buka bo̱ngo̱ bo meke̱ mba  o lo̱ngo̱ o myoso ma bato e? Ne̱ni pe̱ neno̱ ná na busise̱ besengedi be̱se̱ ba myenge di malo̱ngo̱no̱ e?’

4, 5. Njika bete̱sedi be ta o Israel ńa kwaṅ ońola lo̱ngo̱ la myenge o tempe̱l e?

⁴ O ponda ye̱se̱, baboledi ba jemea ba Loba ba mabolane̱ musiki o sesa Yehova. Ye mweńa o maka ná o ponda bana ba Israel ba tano̱ ba bola jemea la Yehova, lo̱ngo̱ la myenge di ta di be̱ne̱ epol’a mweńa o jowe̱ labu. K’eyembilan, ońola m’boṅsan m’ebolo o tempe̱l, Kiṅe̱ David a ta a boṅsane̱ 4 000 la Bonalevi o lo̱ngo̱ besesedi. O mbat’a nika, 288 ba bato “bokwabe̱le̱ o lo̱ngea Yehova.”​—1 Myan. 23:5; 25:7.

⁵ O tele̱ la tempe̱l, musiki na lo̱ngo̱ la myenge ba ta ba be̱ne̱ epol’a mweńa. Myango mi malangwea biso̱ ná: “Ponda balo̱nge̱ mawe̱u na balo̱ngedi base̱no̱ madoi mwemba mō̱ o sesa na pandise̱ Yehova na mumban ma mawe̱u, mbaka na bene̱ belongisan ba ngoso, ba sesa Yehova, . . . bosangi ba Yehova bo ta bo londa o ndabo a Loba ńe̱se̱.” Dutea te̱ ne̱ni nika ńembe̱no̱ dube̱ labu!​—2 Myan. 5:13, 14; 7:6.

6. Njika m’boṅsan ma tobotobo ma lo̱ngo̱ la myenge mu ta o ponda Nehemia a tano̱ go̱bina o Yerusalem.

⁶ Niponda Nehemia a die̱le̱no̱ Bonaisrael ba jemea o ebol’a longa la bedima ba Yerusalem peńa, mo̱ pe̱ a boṅsane̱ balo̱ngedi ba Bonalevi na belongisan ońola besesedi. O pond’a tele̱ l’edim’a Yerusalem, musiki ma tobotobo mwena mu ta mu boṅsane̱be̱ ońola ni ponda mu wan muńe̱nge̱ munde̱ne̱. O niponda, “myemba ma balo̱ngedi miba” mi ta mi te̱se̱be̱. Mi myemba mibane̱ mi ta mi dangwa omo̱ń edima, mō̱ mu ta mu dangwea la dia la mom mune̱ pe̱ la dia la dimo̱se̱ natē̱ mi dongame̱ne̱ o edima ye be̱be̱ na tempe̱l ná eto̱ise̱ e sengabe̱ etum. (Neh. 12:27, 28, 31, 38, 40, 43) Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a ta muńe̱nge̱ o senga baboledi bao ba masesa mo̱ na bokenju na myenge.

7. Ne̱ni Yesu a kikino̱ mweńa ma lo̱ngo̱ la myenge o jowe̱ la Kriste̱n e?

⁷ Ponda mwemba ma Kriste̱n mu te̱se̱be̱no̱, musiki mu bengi be̱ne̱ epol’a mweńa o jowe̱ la mbale̱. O bulu bwe mweńa buka mye̱se̱ o myango ma mbel’a moto, Yesu a lo̱ngi myenge na bokwedi bao ombusa mo̱ te̱se̱ Da la Sango.​—Langa Mateo 26:30.

8. Ne̱ni Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i lee̱le̱no̱ eyembilan a lo̱ngo̱ la myenge o jowe̱ e?

⁸ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i boli eyembilan a sesa la Loba mwemba na lo̱ngo̱ la myenge. To̱ná ba tano̱ nde ba ko̱to̱me̱ o milongi mabu ma babo̱me̱ne̱, nika e si ye̱use̱ ko̱d’abu ńa lo̱ngea Yehova. Ńamuloloma Paulo a ta a tutabe̱le̱ na mudī-musangi, a langwea bonasango ao ná: “Lo leane̱le̱ na jomane̱le̱ o dibie̱ le̱se̱, lo lo̱ngeye Loba myenge na belo̱ngi ba sesa na ba mudī o milema mańu na bola la masoma.” (Kol. 3:16) Myenge me o kalat’asu ńa myenge me nde na mbale̱ ‘belo̱ngi ba mudī [bangame̱n] lo̱ngo̱be̱ na bola la masoma.’ Me nde dongo diwo̱ la da la mudī di makusane̱no̱ “mūt’a jemea na jangwa.”​—Mat. 24:45.

9. (a) Nje ye ná yeka bō̱ o lo̱ngo̱ na muńe̱nge̱ o ndongame̱n to̱ o mako̱to̱ne̱ e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di lo̱ngo̱ o sesa Yehova e, ba nja pe̱ bangame̱n be̱ baboso o bola nika e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁹ Nje weno̱ ná o bola yete̱na lo̱ngo̱ la  myenge di titi ede̱mo a mbia mo̱ngo̱, ya mundi o majano̱, to̱ ya tumba lo̱ngo̱ la yabane̱ e? Tongwea na belongisan be lulabe̱ ba we̱nge̱, we ná o bwane̱ elo̱ng’a babie̱ lo̱nge̱ muńe̱nge̱. Ye mbale̱ ná o kobisane̱ te̱ doi lo̱ngo̱ na balo̱ngedi bande̱ne̱ ba wase, nika ńe ná e takise̱ wa. Nde nika e si masumwane̱ wa m’bē̱ o be̱nno̱ ma lo̱ngea Yehova myenge m’esese. O diwengisan, alea kalat’ango̱ ńa myenge omo̱ń, mama mulopo mo̱ngo̱ omo̱ń, nde o lo̱nge na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱! (Esra 3:11; langa Myenge 147:1.) O jita la Mandabo ma Janea we̱nge̱, byala ba myenge be mabusisabe̱ o televisio̱n, to̱ o edima; ná nika ńongwane̱ biso̱ o lo̱ngo̱ na doi la mo̱ń. Ońola nika nde lo̱ngo̱ la myenge jingabe̱le̱no̱ o mudango ma Esukul’a batudu. Nika e malee̱ ná batudu nde bangame̱n be̱ oboso o ponda lo̱ngo̱ la myenge o mwemba.

10. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea yete̱na bo̱ngo̱ bo meka biso̱ o lo̱ngo̱ na doi la mo̱ń e?

¹⁰ Lambo diwo̱ di meke̱ bato jita o lo̱ngo̱ na doi la mo̱ń le nde bo̱ngo̱. Be ná ba bwa bo̱ngo̱ ná doi labu le waiwai, to̱so̱ ná doi labu di si do̱li. Nde di si dimbea ná “biso̱ be̱se̱ di mawusa o jita la mambo” ke̱ di mato̱po̱. (Yak. 3:2) Nde nika e si meka biso̱ ná di to̱pe. Ońola nje so̱ di me̱nde̱no̱ jese̱le̱ ná madoi masu ma bato ba titi ke̱nge̱nge̱ meke biso̱ o sesa Yehova na myenge e?

11, 12. Njika malea ma mongwane̱ biso̱ o lo̱ngo̱ ńai a bwam e?

¹¹ Pondapo̱ di mabwa bo̱ngo̱ o lo̱ngo̱ ońolana di si bi ne̱ni lo̱ngo̱. Nde je ná di po̱ngulane̱ mbad’asu ńa lo̱ngo̱ yete̱na di we̱le̱ malea mō̱ o ebolo. *

¹² We ná wokwa o lo̱ngo̱ na ngińa, na doi la mo̱ń yete̱na woko ne̱ni soa  ewe̱i ńai a bwam. Ka nje te̱ kuraṅ e mabolano̱ bosongo bw’etrukaṅ ngińa, mulemlem pe̱ nde ewe̱i e mabateano̱ doi lo̱ngo̱ ngińa ke̱ o mato̱po̱ to̱ lo̱ngo̱. We ná o lo̱ngo̱ na doi la mo̱ń ka ne̱ni te̱ o ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ o to̱po̱, to̱ mo̱me̱ne̱ ngińa buka nika. (Ombwa malea o Tirez profit de l’École du ministère théocratique mapapa 181 nate̱na 184, o mulopo “Utilisez correctement votre provision d’air.”) Ońola nje e mombweye̱ lo̱ngo̱ la myenge, ngedi iwo̱ Betiledi bome̱le̱ baboledi ba Yehova ná, ba “sombise̱ye̱ Yehova.”​—Mye. 33:1-3.

13. Tele̱ye̱ ne̱ni jeno̱ ná di bata lo̱ngo̱ na mbaki.

¹³ O pond’a jowe̱ la ndabo a mbia, to̱so̱ la wame̱ne̱, keka bupe̱ man malea: Po̱so̱ mwenge mō̱ o to̱ndino̱ o kalat’asu ńa myenge. Langa byala bao na doi la mo̱ń, na lena le mbaki. Bolane̱ mulemlem ma doi la mo̱ń o langa byala ba mu mwenge na we̱i iwo̱. Denge̱ o malo̱ngo̱ mulo̱ṅ ma byala na mulemlem ma doi la mo̱ń. (Yes. 24:14) Doi lo̱ngo̱ di mabata be̱ ngińa, nika ńe lambo la bwam. O si bwa bo̱ngo̱ to̱ maladi o bola nika!

14. (a) Ne̱ni tele̱ la mudumbu ka nje te̱ yangame̱nno̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o lo̱ngo̱ e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Ne̱ni lo̱ngo̱ ńai a bwam.”) (b) Njika malea ma ne̱ni buka mitakisan me ná mongwane̱ wa e?

¹⁴ Doi lo̱ngo̱ di me̱nde̱ nde busa bwam yete̱na o tele̱ mudumbu. Malea mape̱pe̱ me nde ná o tele̱ mudumbu buka nje o yo̱kino̱ tele̱ mo̱ ke̱ o mato̱po̱. Nje so̱ wangame̱nno̱ bola yete̱na o me̱ne̱ ná doi lo̱ngo̱ di si mawe̱le̱ busa to̱so̱ ná le waiwai jita e? We ná o so̱ malea ma mongwane̱ jombwea nika o kalati Tirez profit de l’École du ministère théocratique o dipapa 184, o edinge̱le̱ “Quelques problèmes particuliers à surmonter.”

15. (a) Njika bobia bo bolabe̱ o ndongame̱n a mbu ńa bebokedi o 2016 e? (b) Ońola njika njo̱m kalat’a myenge ńa peńa e busisabe̱no̱ e?

¹⁵ Bukedi be̱se̱ ba ta ba pukume̱ye̱ na muńe̱nge̱ o ndongame̱n a mbu ńa Watch Tower Bible and Tract  Society of Pennsylvania ńa 2016 ponda munasango Stephen Lett ńa Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ a bolino̱ bobia ná kalat’a myenge ńa peńa Lo̱ngea Yehova na muńe̱nge̱, e busisabe̱ o bolane̱ o ndongame̱n. Munasango Lett a boli beteledi ná njo̱m po̱ ńa busise̱ kalat’a peńa e ta nde ná myenge mi be̱ mulatako na Bibe̱l New World Translation of the Holy Scriptures (Betukwedi ba Was’a Peńa ba Betiledi ba Bosangi) ba batino̱ o jombwea. E ta e pula ná bombweye byala bō̱ to̱ sumwa bō̱ be si maso̱be̱ pe̱ o Bibe̱l New World Translation of the Holy Scriptures ni busisabe̱ o mbu 2013. Omo̱ń a nika, myenge ma peńa jombwea ebol’asu ya dikalo na ma masoma ońola jabea la diko̱ti mi batabe̱le̱ oten. Kana lo̱ngo̱ di be̱nno̱ epol’a mweńa o jowe̱ lasu, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di puli ná di be̱ne̱ kalat’a tiki ni be̱n mulemlem ma ekuduman na mambasanedi ma muso̱no̱ ma silba ka Bibe̱l New World Translation of the Holy Scriptures ni busisabe̱ o mbu 2013.

16, 17. Njika mpo̱ngulan ba wanno̱ o kalat’a myenge ńa peńa e?

¹⁶ O bwam ba bolane̱ kalati Lo̱ngea Yehova na muńe̱nge̱ na bo̱bise̱ la ńolo, myenge mababe̱ bupisane̱ tema na milopo. K’eyembilan 12 la myenge ma boso me nde ońola Yehova, mine̱ 8 mi bupe̱ ońola Yesu na diko̱ti, na nika. Din jababe̱ la tema na milopo di mongwane̱ o po̱so̱ mwenge ońola ekwal’a ntelele.

¹⁷ O bwam ba jongwane̱ moto te̱ ná a lo̱nge na mulema mwe̱se̱, byala bō̱ bena be si mabolane̱ pe̱ be sumwabe̱, bō̱ pe̱ bena be mabusise̱ jo̱nge̱le̱ ńai a bwam be timbane̱ epol’a bepe̱pe̱. Bolane̱ la byala be wam na bena bato be̱se̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ di mongwane̱ ná myenge mi lo̱ngo̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Ba bati pe̱ jombwea myenge mō̱ o bwam ba bata yikiye̱ ndongame̱n yasu n’ebol’asu ya dikalo.

18. Ońola nje e mapulano̱ ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ myenge ma kalat’asu ńa myenge e? (Ombwa maki owas’a dipapa.)

¹⁸ Jita la myenge ma kalati Lo̱ngea Yehova na muńe̱nge̱ mi tilabe̱ nde o mbad’a muka. We ná o bolane̱ mi myenge o langwea Yehova besengedi bo̱ngo̱ ba mulema. We ná o bolane̱ mine̱ o ‘jumwe̱le̱ ndolo na bebolo ba bwam.’ (Bon. 10:24) E mapula ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ musiki, bodu ba mwenge, na byala bao. O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ o lo̱ngo̱ o mboa, o me̱nde̱ jokwa lo̱ngo̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱ na mbaki pe̱. *

19. Ne̱ni be̱se̱ o mwemba beno̱ ná ba lata o jowe̱ Yehova e?

¹⁹ O si dimbea ná lo̱ngo̱ la myenge le mweńa o jowe̱ lasu. Nika ńe nde mbad’a ngińa ńa lee̱le̱ Yehova ndolo na timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma. (Langa Yesaya 12:5.) O lo̱ngi te̱ na muńe̱nge̱, na doi la mo̱ń pe̱, o membe̱ bape̱pe̱ ná babo̱ pe̱ ba lo̱nge na mbaki. Na mbale̱, bola la nika di mongwane̱ ná be̱se̱ o mwemba​—beso̱mbe̱, badun, na balee̱le̱ ńo̱ngi ba peńa​—ba late madoi o jowe̱ Yehova o nin mbadi. O si bwa so̱ bo̱ngo̱ o lo̱ngo̱. O diwengisan bupe̱ ben byanedi be wu na mudī ma Loba ba mutiled’a kalat’a Myenge ná: “Lo̱ngea Yehova!” E, lo̱ngo̱ na muńe̱nge̱!​—Mye. 96:1.