1, 2. (a) Njika dipita la bowe̱n baboledi ba Loba ba be̱nno̱ e? (b) Nje e mongwane̱ biso̱ o soke̱ miso̱ masu o bowe̱n e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

MULEMLEM ka ńamuloloma Paulo, Kriste̱n yo̱kisabe̱ we̱nge̱ i be̱n dipita la tiki “o kusa bowe̱n ba bebeledi ba Loba ba mo̱ń.” (Fil. 3:14) I be̱n dipita la bolea mwemba na Yesu Kristo o Janea lao la mo̱ń, na o po̱le̱ mbel’a moto o ke̱nge̱nge̱ mwemba na mo̱. (Bbī. 20:6) A se̱ bowe̱n ba betańsedi ba belabe̱no̱ na Loba o kusa! Mido̱ngi mipe̱pe̱ mi be̱n dipita le diwengisan na labu. Mi be̱n dipita la be̱ne̱ longe̱ la bwindea o wase​—a se̱ dipita la bonam to̱ ne̱!!​—2 Pet. 3:13.

² O jongwane̱ bane̱ bonasango bo̱kisabe̱ kana mo̱ o tika be̱ jemea ná ba tombwane̱ bowe̱n, Paulo ome̱le̱ babo̱ ná: “Te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mańu o mambo me o mo̱ń.” (Kol. 3:2) E, e ta e pula ná ba te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mabu o dipita la tiki la sangwa bejedi o mo̱ń. (Kol. 1:4, 5) Na mbale̱, te̱se̱ la mo̱nge̱le̱ o minam Yehova a kakane̱no̱ tumba lao di mongwane̱ baboledi ba Loba be̱se̱ o soke̱ miso̱ mabu o bowe̱n, e be̱ ná ba be̱n bebeledi ba mo̱ń, to̱ ba wase.​—1 Kor. 9:24.

3. Ońola njika beso̱njisan Paulo ome̱le̱no̱ Kriste̱n e?

 ³ Paulo ome̱le̱ pe̱ bonasango ońola beso̱njisan bō̱ be ná be subise̱ babo̱ bowe̱n. K’eyembilan, a tiledi mwemba ma Kolose ońola Kriste̱n a lobango yena i ta i keka tombwane̱ do̱lisane̱ la Loba tongwea na bebolo ba Mbenda nde seto̱ na dube̱ o Kristo. (Kol. 2:16-18) Paulo a to̱pedi pe̱ ońola beso̱njisan bena nate̱na bon ba we̱nge̱ be ná be subise̱ biso̱ bowe̱n. K’eyembilan, a tele̱ye̱ ne̱ni lembe̱ bepuledi ba musonje, sangilane̱ myambo na bonasango, na ne̱ni bo̱le̱ mitakisan ma ndabo a mbia. Malea mao o man mato̱ti me biso̱ muse̱ṅ nin we̱nge̱. Jombweye so̱ mome̱le̱ ma Paulo mō̱ ma ndolo o leta a tiledino̱ mwemba ma Kolose.

4. Ońola nje bepuledi ba musonje beno̱ ná be subise̱ biso̱ bowe̱n e?

⁴ A bo̱le̱no̱ jo̱nge̱le̱ bonasango dipita la betańsedi ba be̱nno̱, Paulo a tili ná: “Bińo̱ bwa so̱ belongi bańu bena be o wase: ka ni titi ko̱nji, mbindo, mulema ma wadiwadi, bepuledi ba bobe na mukubo.” (Kol. 3:5) Bepuledi ba musonje be ná be be̱ ngińa jita, be subise̱ biso̱ m’bwaṅ ma tiki ma mudī. Munasango mō̱ nu lo̱ndo̱be̱ na bepuledi ba musonje a kwali ombusa timba lao o mwemba ná, “Na ta na lo̱ndo̱be̱ na ngińa ninde̱ne̱ ńeki mba o timba na mbusa natē̱ e timba buka mba.”

5. Ne̱ni tata biso̱me̱ne̱ o bete̱medi be nde̱nde̱le̱ e?

⁵ Ye mweńa jita ná jangame̱ye̱ ke̱ je o bete̱medi bō̱ be ná be tute̱le̱ biso̱ o kwe̱me̱ bete̱sedi ba Yehova jombwea bedangwedi. K’eyembilan, ye dibie̱ ná mome na muto be o yengane̱le̱ ońola diba, ba kwaleye ońola myoyo ma tapane̱le̱, ma sopane̱le̱, to̱ ma be̱ muso̱lo̱ki babo̱ baba buka te̱. (Min. 22:3) Bete̱medi b’eso̱njisan bepe̱pe̱ be ná be po̱ ke̱ Kriste̱n ńalo o lo̱ndo̱ l’ebolo wum’a ipe̱pe̱, to̱ ke̱ munasango angame̱n bola ebolo mwemba na munańango, to̱so̱ diwengisan. (Min. 2:10-12, 16) We te̱ o i ńai a bete̱medi, langwa ná we nde Mboṅ a Yehova, be̱ ede̱mo, wo̱nge̱le̱ pe̱ ná lee̱le̱ la moto nupe̱pe̱ nu titi mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ eto̱nde̱ le eso̱njisan bwambi; di mawana pe̱ betune̱. Je pe̱ ná di be̱ o bete̱medi be nde̱nde̱le̱ yete̱na di ńo̱sedi o mudī. O niponda mudī mu sibino̱ biso̱ je ná di be̱ne̱ ńo̱ng’a moto nu makwangwe̱le̱ biso̱ ńolo. Ńo̱ng’asu ńa mbidimbidi ma wea ńe ná e be̱ bonde̱ne̱ kańena jeno̱ be̱be̱ o jemea jongwane̱ la to̱ nja nde. Nika e po̱yedi te̱ wa, sisea nde Yehova na tumba lao be̱be̱ ná o kuse jongwane̱ ná o si ya be̱ o suba bowe̱n.​—Langa Myenge 34:19; Minia 13:20.

6. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea jombwea mpo̱so̱ko ma longe̱le̱ la ńolo e?

⁶ Ná di bwe bepuledi ba musonje e mapula ná di pale̱ longe̱le̱ la ńolo di titi ko̱nji. Jita la mbad’a longe̱le̱ la ńolo we̱nge̱ di be̱n dipe̱ń la Sodom na Gomora. (Yuda 7) Bato ba ńunga ba mawe̱ ná bato be̱se̱ be̱ne̱ mambo kapo̱ ka babo̱ tongwea na lee̱le̱ bepuledi ba musonje ka lambo di te̱nge̱n na lena di si mawane̱ pe̱ to̱ betune̱ to bō̱. Di be̱ epe̱ńe̱ ná di s’emea to̱ njika longe̱le̱ la ńolo ba masebeano̱ biso̱. Di bie po̱so̱ pat’a longe̱le̱ la ńolo yena i si me̱nde̱ jeke̱ biso̱ ná di soke̱ miso̱ masu o bowe̱n ba longe̱.​—Min. 4:23.

7. Njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱ oteten a mwemba e?

⁷ Biso̱ be̱se̱ je jo̱nge̱le̱ diwo̱ ná be̱ o mwemba ma Kriste̱n le nde bonam.  Jokwa l’Eyal’a Loba o ndongame̱n asu, na muyao na jongwane̱ la ndolo di mawaneano̱ mō̱ na nune̱ ba mongwane̱ biso̱ o soke̱ miso̱ masu o bowe̱n. Nde ponda iwo̱ si so̱ṅtane̱le̱ lena di wana myambo oteten a belongi ba mwemba. Di si sangilane̱ te̱ i ńai a mitakisan, me ná mi wana diwinako.​—Langa 1 Petro 3:8, 9.

8, 9. (a) Njika bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o kusa bowe̱n e? (b) Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o kombe̱ musango yete̱na munasango to̱ munańango a bwese̱ biso̱ ndutu e?

⁸ Ne̱ni jeno̱ ná jeka ná diwinako di si subise̱ biso̱ bowe̱n e? Paulo ome̱le̱ mwemba ma Kolose ná: “Bińo̱ bo̱to̱ so̱ nded’a mulema, bwam, sibise̱ la ńolo, pī, we̱lisane̱, ka bapo̱so̱be̱ na Loba, basangedi, na bato̱ndo̱be̱; we̱lisane̱ mō̱ na nune̱, lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ mawuse, yete̱na mō̱ a be̱nedi nupe̱pe̱ njo̱m; kana [Yehova, NW] a lakise̱no̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ bola nikame̱ne̱. Nde omo̱ń a man me̱se̱ bo̱to̱ ndolo ńena ńe jalatane̱ la ke̱nge̱nge̱.”​—Kol. 3:12-14.

⁹ Ndolo na muyao ba mongwane̱ biso̱ o lakisane̱le̱ mawuse̱ mō̱ na nune̱. K’eyembilan, beboledi to̱ beto̱pedi ba munasango to̱ munańango be bwese̱ te̱ biso̱ ndutu, di keke jo̱nge̱le̱ ponda biso̱ pe̱ di bolino̱ to̱ kwala lambo di bwese̱ nupe̱pe̱ ndutu, nu lakise̱ pe̱ biso̱. Je muńe̱nge̱ ke̱ bonasango na bonańango ba malee̱le̱ biso̱ ndolo na muyao, ba banga so̱nge̱le̱ mawuse̱ masu. (Langa Mulangwedi 7:21, 22.) Di matimbise̱le̱ masoma tobotobo ná Kristo a lee̱le̱ muyao o lata bowe̱ Loba ba mbale̱. (Kol. 3:15) Biso̱ be̱se̱ di be̱n nde Loba diwo̱, mulemlem ma mwe̱ndi di malangwano̱, na jita la milemlem ma mitakisan. Di lee̱le̱ te̱ ndolo na muyao o lakise̱ bape̱pe̱, di mongwane̱ o jalatane̱ la Kriste̱n, di soke̱ pe̱ miso̱ masu o bowe̱n.

10, 11. (a) Ońola nje eko̱n yeno̱ bobe e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná jeka ná eko̱n e si subise̱ biso̱ bowe̱n e?

¹⁰ Byembilan ba Bibe̱l bō̱ be mome̱le̱ biso̱ ná eko̱n ye ná e subise̱ biso̱ bowe̱n. K’eyembilan, Kain a ko̱no̱ne̱ munańango Abel do̱lisane̱ la Loba, a bwa mo̱. Kora, Datan na Abiram ba ko̱no̱ne̱ Mose epol’ao, na babo̱ ba te̱nge̱ne̱ mo̱. Kiṅe̱ Saul a ko̱no̱ne̱ David tongwe̱le̱ lao la bila, a wasa bwa mo̱. Ońola nika nde Eyal’a Loba e makwalano̱ ná: “Wuma njong’a ko̱di na mudī ma kwandane̱ beno̱, oten nde mpungu na ńai a bebolo ba bobe ye̱se̱ yeno̱.”​—Yak. 3:16.

¹¹ Di sai te̱ ndolo na muyao o mulema masu, e me̱nde̱ be̱ ndutu ná di ko̱no̱ne̱ nupe̱pe̱. Eyal’a Loba e makwala ná: “Ndolo e mawe̱lisane̱, ńe pe̱ muyao; ndolo e si mako̱no̱ne̱.” (1 Kor. 13:4) Ná eko̱n e si ya biso̱ myanga o mulema, jangame̱n je̱ne̱ mambo kapo̱ ka Yehova, je̱ne̱ bonasango na bonańango asu ka belongi ba mulemlem ma ńolo po̱, ńe nde mwemba ma Kriste̱n. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ ndolo, bupisane̱ man malea ma wu na Loba ná: “Elongi ewo̱ e bolabe̱ te̱ edube, belongi be̱se̱ be mabwa muńe̱nge̱ mwemba na mo̱.” (1 Kor. 12:16-18, 26) Ońola nika, o mulopo ma ko̱no̱ne̱, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ bane̱ ba kusi minam. Jombweye te̱ eyembilan a Yonatan, mun’a Kiṅe̱ Saul. A si ko̱no̱ne̱ David ná a po̱so̱be̱ o be̱ Kiṅe̱. O diwengisan, embe̱ David. (1 Sam. 23:16-18) Mo̱ je ná di lee̱le̱ ndolo na muyao ma Yonatan e?

12. We̱le̱ la njika malea ma Bibe̱l o ebolo di mongwane̱ biso̱ o kusa bowe̱n e?

¹² We̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo  di mawanea ndabo a mbia musango na bonam, jongwane̱ pe̱ babo̱ o kusa bowe̱n. Njika malea Paulo a bolino̱ mandabo ma mbia ma mwemba ma Kolose e? Mo̱ ná: “A bito, sibise̱ bińo̱me̱ne̱ owas’a bome bańu, kana yangame̱nno̱ o Sango. A bome, to̱ndo̱ bito bańu, lo si be̱ babo̱ dibań. A bana, sengane̱ basango na bańango bańu o mambo me̱se̱; ebanja nika ńe lambo di do̱lisan Sango. A basango, lo si lingise̱ bana bańu, ba si ya be̱ ba kakame̱.” (Kol. 3:18-21) Mo̱ o me̱ne̱ ne̱ni we̱le̱ la malea ma Paulo ma wu na mudī ma Loba o ebolo, ma mongwane̱no̱ basango, bańango, na bana e?

13. Ne̱ni munańango eno̱ ná ongwane̱ mom’ao ná a boleye Yehova e?

¹³ Nje wa munańango wangame̱nno̱ bola yete̱na mom’ango̱ nu si maboleye̱ Yehova a matuse̱ wa e? Mo̱ tangane̱ la mo̱ ońola ebe̱yed’ao di me̱nde̱ jongwane̱ wa po̱ngulane̱ mambo e? To̱ o tongwe̱le̱ pe̱ so̱ nde o bola ná a bole nje o mapulano̱, nik’e me̱nde̱ bola ná a boleye Yehova e? Ke̱m. Nde o lee̱le̱ te̱ mom’ango̱ edube, wemba ná mo̱ nde e mulopo ma ndabo a mbia, nika e mongwane̱ ná musango mu be̱ o mbia, o me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova, bedangwedi bo̱ngo̱ ba bwam pe̱ be ná be bola ná a boleye Yehova; bińo̱ na mo̱ le so̱ ná lo kusa bowe̱n mwemba.​—Langa 1 Petro 3:1, 2.

14. Nje mome ńe Kriste̱n angame̱nno̱ bola yete̱na munj’ao a si mabola mo̱ edube e?

 ¹⁴ Nje wa munasango wangame̱nno̱ bola yete̱na munj’ango̱ nu si maboleye̱ Yehova a si mabola wa edube e? Kimea la mo̱ o lee̱le̱ mo̱ ná wa nde we sango a mboa nde di me̱nde̱ bole̱ ná a bole wa edube e? Tomtom! Loba a mengane̱ wa ná o be̱ sango a mboa ńe ndolo nu membilane̱ Yesu. (Efe. 5:23) Yesu ńe mulopo ma mwemba a malee̱le̱ ndolo na we̱lisane̱ ponda ye̱se̱. (Lukas 9:46-48) Mome a me̱nde̱ nde tongwe̱le̱ o bola ná munj’ao a boleye Yehova yete̱na embilane̱ Yesu.

15. Ne̱ni mome ńe Kriste̱n eno̱ ná a lee̱le̱ munj’ao ndolo e?

¹⁵ Bibe̱l e mome̱le̱ bome ná: “[Benga] to̱ndo̱ bito bańu lo si be̱ babo̱ dibań.” (Kol. 3:19) Mome ńe ndolo a mabola munj’ao edube ninka ná, a malambe̱ye̱ mo̱ toi o senga jo̱nge̱le̱ lao na bola pe̱ mo̱ mbaki ná a mano̱ngo̱ jo̱nge̱le̱ lao mweńa. (1 Pet. 3:7) To̱ná a titino̱ ná a bola ponda ye̱se̱ bupisane̱ jo̱nge̱le̱ la munj’ao, sengane̱ la mo̱ le ná longwane̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Min. 15:22) Mome ńe ndolo a si mabaise̱ munj’ao na mudumbu ná a bole mo̱ edube, o diwengisan a mabola ná a kusane̱ mo̱ y’edube. Mome nu to̱ndi munj’ao na bana bao a mabe̱ne̱ ndabo a mbia ńe bonam, ni maboleye̱ Yehova, na ni me̱nde̱ kusane̱ mo̱ bowe̱n.

16, 17. Ne̱ni wa ńe eso̱mbe̱ weno̱ ná o bola ná o si lingane̱ so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱ e?

¹⁶ Nje wa ekoke̱le̱ wangame̱nno̱ bola yete̱na o me̱ne̱ nde biana so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱ ba si maso̱ṅtane̱ wa, na ná ba mawe̱le̱ye̱ wa myeka jita e? We ná o linga, we̱ne̱ nde biana bolea la Yehova di titi mbad’a longe̱ ńa bwam. Nde wese̱le̱ te̱ ná malinga ma bole ná wembe̱ bolea Yehova, o me̱nde̱ pomane̱ so̱ ná o sumo te̱ so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱ ba mabwe̱ Yehova bo̱ngo̱, name̱ne̱ pe̱ na mwemba, moto nupe̱pe̱ to mō̱ a titi nu mombweye̱ wa buka babo̱.

¹⁷ Yete̱na so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱ ba si mako̱kise̱ wa o si me̱nde̱ baise̱ na wame̱ne̱ nga ba mombwea wa na mbale̱ e? (Bon. 12:8) Yen ebe mbadi o makusane̱no̱ babo̱ mbet’a dibongo nde e malingise̱ wa. Nde o mulopo ma jombwea mbad’abu ńa bola, keka ná o so̱ṅtane̱ ońola njika njo̱m ba mabolano̱ nika. Ońola nika, lo̱ko̱ ńolo, o we̱ ná o s’ońa. Eyal’a Loba e makwala ná: “Nu nu mame̱me̱ beto̱pedi e jangwa, nu nu si mawamse̱ jońe̱ a be̱n so̱ṅtane̱.” (Min. 17:27) Bola ná o be̱ moto ńou nu makase̱ malea na musango, na nu mawe̱le̱ mo̱ o ebolo esibe̱ jombwea mbadi ma bolabe̱no̱. (Min. 1:8) Be̱ne̱ la so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱ ba to̱ndi Yehova na mbale̱ le nde bonam. Ba be̱n ńo̱ngi o jongwane̱ wa ná o kuse bowe̱n ba longe̱.

18. Ońola nje o mawe̱no̱ na ngińa o soke̱ miso̱ mo̱ngo̱ o bowe̱n e?

¹⁸ Bowe̱n Yehova a kakane̱no̱ baboledi bao​—e be̱ longe̱ di si mańame̱ o mo̱ń to̱ longe̱ la bwindea o paradisi o wase​—le nde lambo la betańsedi. Le nde dipita le mbaki lena di se̱medi o kakane̱ Muwekedi mo̱me̱ne̱ a bolino̱. Loba a kwali jombwea Paradisi o wase ná: “Ekombo e me̱nde̱ londa na so̱ṅtane̱ la Yehova.” (Yes. 11:9) Moto te̱ nu me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase a me̱nde̱ jokwabe̱le̱ na Yehova. Na mbale̱, bon bowe̱n bwangame̱n miwe̱n! Ońola nika te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o dikaki la Yehova, o s’ese̱le̱ ná to̱ lambo di lo̱ndo̱ne̱ wa bowe̱n!