1. Njika malea ńamuloloma Paulo a tiledino̱ Kriste̱n a Kolose e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

ŃAMULOLOMA Paulo a tiledi nde Kriste̱n a Kolose leta yen ebe o su la beboa bao baboso o Roma, to̱so̱ lambo ka 60-61 P.A. A langwedi babo̱ mweńa ma be̱ne̱ “dibie̱ la mambo ma mudī.” (Kol. 1:9) Paulo mo̱ ná: “Na makwala nde nika ná moto a si lemse̱ bińo̱ na beto̱pedi ba mulo̱ndo̱n. Langame̱ye̱ ná moto a si damea bińo̱ m’boa ońola belēdi ba dibie̱ na mawo̱ndo̱n m’ewolo kaponda bete̱sedi ba bato na belēdi babosoboso ba wase, nde seto̱ kaponda Kristo.” (Kol. 2:4, 8) Paulo a tele̱ye̱ ońola nje mo̱nge̱le̱ mō̱ mena ma lań meno̱ mpenga, na ońola nje mo̱nge̱le̱ ma wase ma malo̱ndo̱no̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱. K’eyembilan, me ná mabola ná moto a lange mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ na dibie̱ buka bane̱. Janda la di leta di ta nde ná longwane̱ bonasango ná ba pale̱ mo̱nge̱le̱ ma wase, name̱ne̱ pe̱ na beboledi ba bobe.​—Kol. 2:16, 17, 23.

2. Ońola nje di makwaleano̱ ońola byembilan ba mo̱nge̱le̱ ma wase e?

² Mo̱nge̱le̱ ma wase ma si mano̱ngo̱ bediedi ba Yehova mweńa, ma maye̱use̱ pe̱ mo̱; ngiń’ao ńe pe̱ ná e bo̱bise̱ dube̱ lasu son na son. Mo̱nge̱le̱ ma wase ma lambi biso̱ be̱se̱ nin we̱nge̱; me o television, o inte̱rne̱t, o wum’ebolo to̱ o esukulu. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea nje jeno̱ ná di bola ná di si  kasa ma mo̱nge̱le̱. Di mala kwalea ońola byembilan betanu ba mo̱nge̱le̱ ma wase, na ne̱ni pe̱ pale̱ mo̱.

3. Njika jo̱nge̱le̱ di malo̱nde̱ jita la bato e, ońola nje pe̱ e?

³ “Ne ná na be̱ mot’a bwam esibe̱ dube̱ Loba.” O jita la bekombo, ye lambo di bo̱bi o senga bato ba makwala ná ba si dube̱ Loba; ba malanga babo̱me̱ne̱ ka basibe̱n jowe̱ to̱ diwo̱. Ba ba makwale̱ nika be nde bato bena ba si no̱ngi ponda o dutea nga Loba e to̱ ke̱m, na bena ba malo̱ndo̱be̱ na jo̱nge̱le̱ la be̱ wonja o bola nje ba to̱ndino̱. (Langa Myenge 10:4.) Bape̱pe̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ba malangabe̱ ka badibie̱ ke̱ ba makwala ná: “Ne ná na be̱ne̱ bete̱sedi ba bwam esibe̱ dube̱ Loba.”

4. Ne̱ni jeno̱ ná di dutea na moto nu mo̱nge̱le̱ ná Muwekedi a titi e?

⁴ Mo̱ din jo̱nge̱le̱ la basidube̱ di makwale̱ ná Muwekedi a titi, di te̱nge̱n e? Moto a se̱medi te̱ o dibie̱ la wase o bia nga longe̱ di wekabe̱ nde, a mabe̱ nde ka mō̱ ńe oteten a mba, a pambilane̱. Nde mbale̱ ńe nde ná jalabe̱ di wam. Yete̱na bolongi bo be̱n mulongedi ngedi ininga so̱ na bewekedi ba longe̱ e! Nate̱na mo̱me̱ne̱ no̱ki i salo buka ye̱se̱ o wase i wekabe̱ o mbadi ńe betańsedi ni buki to̱ njika bolongi, ebanja ye ná i bola nje bolongi to̱ bō̱ bo titino̱ ná bo bola​—no̱ki po̱ e maya ipe̱pe̱. Yin no̱ki i wekabe̱ ńai yeno̱ ná i kombe̱ na tombe̱le̱ mibia mi mato̱nde̱le̱ mo̱. Mo̱ nja nu weki yin no̱ki e? Bibe̱l e makwala ńa: “Ndabo te̱ e longabe̱ nde na moto; nde nu nu longi mambo me̱se̱ e nde Loba.”​—Bon. 3:4.

5. Nje jeno̱ ná di kwala jombwea din jo̱nge̱le̱ ná, mot’a benama e ná a bia nje ye bwam esibe̱ dube̱ Loba e?

⁵ Ne̱ni jeno̱ ná di dutea jombwea din jo̱nge̱le̱ ná, moto e ná a bia nje ye bwam esibe̱ dube̱ Loba e? Eyal’a Loba e makwala ná basibi be ná ba be̱ne̱ bete̱sedi bō̱ te̱nge̱ ba bwam. (Rom. 2:14, 15) K’eyembilan, be ná ba to̱ndo̱ bayedi babu, ba bola pe̱ babo̱ edube. Nde ne̱ni bete̱sedi ba moto beno̱ ná be be̱ bwam yete̱na a mabanga o jemba Muweked’asu ńa ndolo ka mō̱ nu te̱se̱ mambenda ma nje ye bwam na bobe e? (Yes. 33:22) Bamabie̱ jita we̱nge̱ ba mo̱nge̱le̱ ná bete̱medi ba bobe ba wase be mabamse̱ ná mot’a benama a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la Loba. (Langa Yeremia 10:23.) Ońola nika, di s’o̱nge̱le̱ so̱ ná moto e ná a bia nje ye bwam esibe̱ mo̱ dube̱ Loba, na jemea pe̱ bete̱sedi bao.​—Mye. 146:3.

6. Ne̱ni bato jita ba me̱ne̱no̱ ebasi e?

⁶ “We ná o be̱ bonam esibe̱ ebasi.” Din jo̱nge̱le̱ la wase di malo̱ndo̱ jita la bato ebanja ba me̱ne̱ nde ebasi ka lambo di matombe̱ ponda na lena di titi mweńa. O mbat’a nika, jita la bebasi be mapandise̱ bato na Loba na belēdi babu ba he̱l a wea, njang’a dongo diwo̱ la dom, na politik. E titi so̱ mańaka ná muso̱ngi ma bato ba mo̱nge̱le̱ ná be ná ba be̱ bonam esibe̱ ebasi mu bate to̱ndo̱! Yi ńai a bato ye ná i kwala ná: “Na to̱ndi mambo ma mudī nde na titi ná na so̱lo̱ o ebasi to̱ ewo̱.”

7. Ne̱ni jowe̱ la mbale̱ di mawanano̱ bonam e?

⁷ Mo̱ ye mbale̱ ná moto e ná a be̱ bonam esibe̱ ebasi e? Moto e ná a be̱ bonam esibe̱ ebasi e kwedi, nde moto a titi ná a be̱ bonam na mbale̱ esibe̱ ná a be̱n mulatako na Yehova, nu belabe̱ ná “Loba la bonam.” (1 Tim. 1:11) Nje ye̱se̱ Loba a mabolano̱ ye nde ońola bwam ba bane̱. Baboledi bao be bonam ońolana ba we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o jongwane̱ bape̱pe̱. (Bebolo 20:35) K’eyembilan, dutea ne̱ni jowe̱ la mbale̱ di mongwane̱no̱ ná mbia mi be̱ bonam. Jowe̱ la mbale̱ di mokwe̱le̱ biso̱ o bola  mom’asu to̱ munj’asu edube, o no̱ngo̱ kakane̱ la diba ka lambo le bosangi, o samba musonje, o jokwe̱le̱ bana be̱ edube, na lee̱le̱ pe̱ ndol’a mbale̱. Ni ńai a jowe̱ di malata bato, di wana bonam o mwemba, na mbia ma bonasango ma wase ńe̱se̱ mwe bonam.​—Langa Yesaya 65:13, 14.

8. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ Lukas 11:28 o dutea o myuedi, Nje e mabole̱ ná moto a be̱ bonam e?

⁸ Nje jeno̱ ná di kwala jombwea din jo̱nge̱le̱ la wase ná, moto e ná a be̱ bonam esibe̱ bolea Loba e? Dutea te̱ o min myuedi, Nje e mabole̱ ná moto a be̱ bonam e? Bō̱ be nde bonam ke̱ ba mawasa m’bwaṅ, dina, ba matuna ńolo, to̱so̱ longe̱le̱ ńolo. Bape̱pe̱ pe̱ be nde bonam ke̱ ba mabongwa mbia to̱ mako̱m. Man me̱se̱ me ná ma bola ná moto a be̱ muńe̱nge̱, nde longe̱ lasu di be̱n janda jasam di mawane̱ bonam ba po̱ko̱po̱ko̱. Diwengisan na ńama, je ná jokwa bia Muweked’asu, di bolea pe̱ mo̱ na jemea. Di wekabe̱ ńai jeno̱ bonam ke̱ di mabola nika. (Langa Lukas 11:28.) K’eyembilan bowe̱ Loba ba mbale̱ be muńe̱nge̱ ke̱ ba mukea o mako̱to̱ne̱ o jowe̱ Yehova mwemba, nika e membe̱ pe̱ babo̱. (Mye. 133:1) Ba mabwane̱ mbia ma bonasango muńe̱nge̱, bedangwedi be ko̱nji, name̱ne̱ pe̱ na dipita la bonam.

9. (a) Njika jo̱nge̱le̱ jombwea lata la mome na muto di lań o wase e? (b) Ońola nje Eyal’a Loba e mabangano̱ ná bato baba ba titi o diba ba late mome na muto e?

⁹ “Ońola nje yeno̱ bobe ná bato baba ba titi o diba ba late mome na muto e?” Bato ba makwalane̱ biso̱ ná: “Jangame̱n bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. Ońola nje yeno̱ bobe ná bato baba ba titi o diba ba late mome na muto e?” Din jo̱nge̱le̱ ná Kriste̱n ńangame̱n o jemea musonje di si te̱nge̱n. Ońola nje e? Ońolana Eyal’a Loba e mabanga musonje. * (Langa 1 Tesalonika 4:3-8.) Yehova a be̱n bwam o te̱se̱ye̱ biso̱ mambenda ońolana mo̱ nde a weki biso̱. Mbend’a Loba ni mabole̱ buka te̱ mome na muto be o diba wonja o lata ńe nde dongo diwo̱ la bete̱sedi ba diba. Loba a mabola nde biso̱ mambenda ońolana a to̱ndi biso̱. Me nde ońola muse̱ṅ masu. Mbia mena mi mabupe̱ mo̱ me ndolo, edube, na mbo̱le̱. Loba a si makasa ná mbend’ao e kwe̱me̱be̱ na m’boṅsan.​—Bon. 13:4.

10. Ne̱ni Kriste̱n ńeno̱ ná e panda etum na musonje e?

¹⁰ Eyal’a Loba e mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni panda etum na musonje. Mbad’a bwam ńa bola nika ńe nde ná di no̱nge jangame̱ye̱ na nje miso̱ masu ma mombwano̱. Yesu mo̱ ná: “To̱ nja nu mombwe̱ muto na bepuledi ba bobe, ke̱ a máwite̱ nde musonje o mulema mao. Diso̱ lo̱ngo̱ la mom di lambi te̱ wa, songwa mo̱, o pimbe mo̱ wone̱.” (Mat. 5:28, 29) Ońola nika, Kriste̱n ńangame̱n o jeka mo̱me̱ne̱ na jombwa la bedinge̱dinge̱ ba maye̱, to̱ senga musiki mu be̱n byala be titi ko̱nji. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Bino̱ bwa. . .belongi bańu bena be o wase: ka ni titi ko̱nji.” (Kol. 3:5) Omo̱ń a nika, jombweye pe̱ mo̱nge̱le̱ masu na beto̱pedi basu.​—Efe. 5:3-5.

11. Ońola nje wasa la m’bwaṅ to̱ dina o nin wase leno̱ ná di lo̱ndo̱ne̱ e?

¹¹ “Wasa la m’bwaṅ to̱ dina o nin wase nde be idubwan a bonam.” Bato jita ba  matute̱le̱ biso̱ ná wasa la dina, to̱ m’bwaṅ nde ba be̱ biso̱ mambo di mabupe̱no̱. Man mambo me ná ma lenea biso̱, doi la byanedi, to̱ epolo yasam. Kana jita ba mabupe̱no̱ nde man mambo, Kriste̱n pe̱ ńe ná e botea o be̱ne̱ ma mo̱nge̱le̱.

12. Mo̱ tongwe̱le̱ la m’bwaṅ to̱ dina nde be idubwan a bonam e?

¹² Mo̱ ye mbale̱ ná moto a tongwe̱le̱ te̱ m’bwaṅ to̱ dina ba maleneye̱ doi la byanedi n’edube nika e mawanea mo̱ bonam ba po̱ko̱po̱ko̱ e? Ke̱m. O si dimbea ná ńo̱ng’a be̱ omo̱ń a bane̱ na ńa ninabe̱ na be̱se̱ nde i lo̱ndi Satan, nde a titi bonam, e nde ńa malinga. (Mat. 4:8, 9; Bbī. 12:12) Di titi ná di kobisane̱ muńe̱nge̱ ma po̱ko̱po̱ko̱ di be̱nno̱ o jongwane̱ bato o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la Loba ná ba we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea, na wasa la m’bwaṅ to̱ dina ba mawane̱ nde bonam ba son a ponda. O mbat’a nika, edī a pembisan ye ngińa o wase. E matute̱le̱ o mutango, eko̱n, njo, o sukan, man me̱se̱ me nde “bupe̱ la ngo̱.”​—Mul. 4:4.

13. (a) Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ wasa la m’bwaṅ to̱ dina e? (b) Bupisane̱ leta Paulo a tiledino̱ Kriste̱n a Tesalonika, nje e wanedi mo̱ muńe̱nge̱ ma ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ e?

¹³ Ye mbale̱ ná jangame̱n o wasa tambu la buńa, e titi pe̱ to̱ bobe ná di wase be̱ne̱ ebolo e mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱. Nde ebol’asu e s’angame̱n be̱ lambo le mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lasu. Yesu a kwali ná: “To̱ moto a titi ná a we̱le̱ bolea basango baba; e be̱ te̱ ná a masinge̱ mō̱, a to̱ndo̱ nune̱; to̱ a matingame̱ na mō̱, a yaṅa nune̱. Lo titi ná lo bolea Loba, nde lo bolea pe̱ bema ba wase.” (Mat. 6:24) Di se̱le̱ te̱ we̱le̱ biso̱me̱ne̱ o bolea la Yehova na jokwe̱le̱ bape̱pe̱ Eya’lao, di mabwa muńe̱nge̱ mu si be̱n elangisan. Ńamuloloma Paulo a so̱i nika. O bebotedi ba longe̱ lao, a se̱le̱ nde o bupe̱ dina o ebas’a Baju, nde a so̱i muńe̱nge̱ munde̱ne̱ ponda a timbino̱ mutimbise̱le̱ bape̱pe̱ bokwedi, e̱ne̱ pe̱ ne̱ni bato ba kasino̱ mwe̱ndi ma Loba, na ne̱ni mu tukono̱ malonge̱ mabu. (Langa 1 Tesalonika 2:13, 19, 20.) Lambo dipe̱pe̱ di mawane̱ muńe̱nge̱ ka mu di titi.

14. Ońola nje din jo̱nge̱le̱ ná, mot’a benama e ná a bo̱le̱ mitakisan mao di malo̱ndo̱ne̱no̱ e?

¹⁴ “Bato ba benama be ná ba bo̱le̱ mitakisan mabu.” Din jo̱nge̱le̱ la wase le ná  di lo̱ndo̱ jita la bato. Ońola nje e? Nika e be̱ te̱ mbale̱, ke̱ nika e mapula nde kwala ná moto a si be̱n ńo̱ng’a bediedi ba Loba; e pe̱ ná a bola nje e do̱lisan mo̱. Bō̱ be pe̱ ná ba dube̱ din jo̱nge̱le̱ ná moto e ná a bo̱le̱ mitakisan mao ebanja​—muwaso mō̱ mu so̱i ná​—bila, ebwan, maboa, na tue be o wo̱ye̱. Bolangi bō̱ pe̱ bo makwala ná: “Njo̱m ońola nje mambo meno̱ o tukwa ńai a bwam ńe nde ońolana bato ba no̱ngi bedomsedi o bola ná wase e be̱ wum’a bwam.” Mo̱ ben beto̱pedi be mapula nde kwala ná mot’a benama a niya buka mitakisan a be̱nno̱ botea koba na ngindi e? Ná jalabe̱ min myuedi, di no̱nge te̱ ponda o jombwea mi mitakisan.

15. Njika milangi mi mabonde̱ bonde̱ne̱ ba ndut’a bato ba benama e?

¹⁵ Bila: Bila ba wase ńe̱se̱ bebane̱ be bo 60 ma lodun la bato, to̱ buka nika. Botea ná bila be londe̱ beba be bo̱ino̱, mbel’a moto e s’oko jeka bila. O mbu má 2015 muso̱ngi ma bato ba ńī mamboa mabu mīla ońola bila to̱ mitakisan mu po̱i 65 ma lodun. Lambo ka 12 400 la lodun la bato lo dī mamboa mabu buka te̱ o mu mbu mō̱ má 2015. Ebwan: To̱ná mbad’a ebwan iwo̱ i wo̱ye̱no̱ o bepolo bō̱, mbadi ipe̱pe̱ ka bolane̱ la Inte̱rne̱t o jense̱ bape̱pe̱ sese, njo oteten a ndabo a mbia, na ebwan ende̱ne̱ ba mabata o ńaka o mbadi ni mabwesane̱ bo̱ngo̱. Omo̱ń a nika, jita ba dube̱ ná ka ni titi mbale̱ pe̱ e bati ńaka. Mbel’a moto e titi ná e bo̱le̱ ebwan. Maboa: Bato ba we̱li o buka maboa mō̱. Nde bolangi bō̱ bo bolabe̱ o mbu má 2013 bo kwali ná diboa la mulema, la nje̱mbe̱le̱, pol’a ńambe, la besaosao, na diboa la bo̱mbo̱, ba mabwa mbu te̱ lodun 9 la bato be owas’a 60 ma mbu. Tue: Bupisane̱ Bank ninde̱ne̱ ńa wase ńe̱se̱, muso̱ngi ma bato be oteten a tue dinde̱ne̱ o Afrika buka te̱ mu bati ńaka, masumwe̱ o 280 ba lodun o mbu 1990 mu po̱ 330 ba lodun o mbu 2012.

16. (a) Ońola nje Janea la Loba buka te̱ nde le ná di bo̱le̱ mitakisan ma bato ba benama e? (b) Njika minam ma Janea Yesaya na mutiled’a kalat’a Myenge ba bīse̱no̱ e?

¹⁶ O nin we̱nge̱ politik na diwo̱ngi l’ekombo be nde o mā ma bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱. Nje ye mbale̱ ye nde ná i ńai a bato i titi ná i bo̱le̱ bila, ebwan, maboa, na tue​—ke̱ Janea la Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. Jombweye te̱ nje Yehova a me̱nde̱no̱ bolea mbel’a moto. Bila: Janea la Loba di me̱nde̱ bo̱le̱ njo̱m ni mawane̱ bila ka, to̱ndo̱ la moto mo̱me̱ne̱, ka ni titi mbale̱, ko̱d’ekombo, ebasi e kwedi, na Satan mo̱me̱ne̱. (Mye. 46:9, 10) Ebwan: Janea la Loba di nokwe̱le̱ lodun o to̱ndo̱ne̱le̱ na lakisane̱le̱, janea dipe̱pe̱ to̱ diwo̱ di titi ná di bola nika. (Yes. 11:9) Maboa: Yehova a me̱nde̱ namse̱ baboledi bao, a bola babo̱ ja la bwam la ke̱nge̱nge̱. (Yes. 35:5, 6) Tue: Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ tue, a bola baboledi bao tute̱ ńa mudī na ń’eyobo, na longe̱ la bwam di buki to̱ njika pat’a m’bwaṅ nde.​—Mye. 72:12, 13.

17. Ne̱ni weno̱ ná o pale̱ mo̱nge̱le̱ ma nin wase e?

¹⁷ O sengi te̱ jo̱nge̱le̱ la wase di mate̱nge̱ne̱ dube̱ lo̱ngo̱, wasa bia nje Eyal’a Loba e makwalano̱ o di to̱ti, o kwaleye pe̱ nika na munasango to̱ munańango ńou o mudī. Ombwea ońola nje di jo̱nge̱le̱ di malo̱ndo̱ne̱no̱, ońola nje di si te̱nge̱ne̱no̱, na ne̱ni weno̱ ná o pale̱ mo̱. Na mbale̱, biso̱ be̱se̱ je ná di tata biso̱me̱ne̱ na mo̱nge̱le̱ ma wase ke̱ di bupe̱ din jome̱le̱ Paulo a bolino̱ mwemba ma Kolose ná: “Dangwa na dibie̱ ońola ba be o eboko.  . . Lo bie ne̱ni langame̱nno̱ bola moto te̱ jalabe̱.”​—Kol. 4:5, 6.