1. Njika jo̱nge̱le̱ jita la baboledi ba Loba ba jemea ba yo̱kino̱ bolane̱ e?

“A MBA mot’a ndenge̱!” (Rom. 7:24) Jita la baboledi ba Loba ba jemea ba timbise̱le̱ ben byala ba ńamuloloma Paulo. Kana biso̱ be̱se̱ di sangono̱ bobe di mataka; di mabwa pe̱ ndutu ke̱ beboledi basu be titi mulatako na ńo̱ngi ninde̱ne̱ di be̱nno̱ o do̱lisane̱ Yehova. Kriste̱n iwo̱ yena i boli bobe bonde̱ne̱ yo̱nge̱le̱ nde ná Loba a titi ná a lakise̱ babo̱.

2. (a) Ne̱ni Myenge 34:23 mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ ná baboledi ba Loba ba s’angame̱n jese̱le̱ ná bobe bo ńo̱se babo̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Belēdi nga Eyemban e?”)

² Nde Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná ba ba mawase̱ diwutamea omboa Yehova ba s’angame̱n jese̱le̱ ná bobe bo ńo̱se babo̱. (Langa Myenge 34:23.) Nje wasa la diwutamea omboa Yehova di mapulano̱ kwala e? Njika matanga jangame̱nno̱ po̱ngo̱ o bwam ba kusane̱ Yehova ndedi na lakise̱ e? Jokwa la bete̱sedi ońola mindi ma diwutamea o Israel ńa kwaṅ di mala bola biso̱ malabe̱ ma min myuedi. Ye mbale̱ ná mindi ma diwutamea mi ta nde mi te̱sebe̱ niponda Bonaisrael ba tano̱ owas’a male ma Mbenda, natē̱ male ma peńa ma timbane̱ mo̱ o buńa ba Mwatanu ba 33 P.A. O si dimbea ná Mbenda e wu nde na Yehova. Be bete̱sedi ba mindi ma  diwutamea be mokwe̱le̱ so̱ nde biso̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bobe, mubole̱ bobe, na jate̱le̱. Laboso, di se̱le̱ so̱ṅtane̱ janda la mi mindi, n’ebolo mi tano̱ mi be̱ne̱.

3. Nje Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n bolane̱ mukome̱ maya na m’boṅsan e?

³ Yehova ombwedi na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ńai a koma la maya ye̱se̱ o Israel ńa kwaṅ. Eyab’a nu nu bwabe̱ ńena nu biane̱ ka “mukune̱ maya,” a ta wonja o bwa mubwe̱ moto na m’boṅsan. (Mis. 35:19) Nika nde mukome̱ maya a tano̱ angame̱n te̱ pū a maya a komno̱ na m’boṅsan. Pomane̱ la bwa mukome̱ maya di ta nde ná di kombe̱ Mundi ma Dikaki ná mu si ya be̱ mu ko̱ mbindo, ebanja Yehova a ta anea ná: ‘Lo si kwese̱ ekombo lo jaino̱ mbindo; ebanja [koma la maya ma moto] di makwese̱ ekombo mbindo.’​—Mis. 35:33, 34.

4. Njika bete̱sedi ońola koma la maya esibe̱ m’boṅsan be ta o Israel ńa kwaṅ e?

⁴ Nje Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n bola yete̱na moto a kom maya esibe̱ m’boṅsan e? To̱ná a si bono̱ na m’boṅsan, mukome̱ maya a ta te̱ nde a be̱ne̱ njo̱m. (Bbot. 9:5) Nde ońola nded’ao Yehova a ta a te̱se̱ ná nu moto a ńe mīla o mundi mō̱ ma mindi mutoba ma diwutamea ná a sunge longe̱ lao. A be̱ne̱ pe̱ betatedi etum te̱ eno̱ oten. Nu mukome̱ maya esibe̱ m’boṅsan a ta angame̱n ja o mundi ma diwutamea nate̱na kwed’a prisi ninde̱ne̱.​—Mis. 35:15, 28.

5. Ne̱ni bete̱sedi ba mindi ma diwutamea be mongwane̱no̱ biso̱ o bata so̱ṅtane̱ Yehova bwam e?

⁵ Bete̱sedi ba mindi ma diwutamea be si wu na moto. Yehova nde anedi Yosua ná: “Bīse̱ bana ba Israel na: Posea bińome̱ne̱ mindi ma diwutamea.” Mi mindi mi ta nde mena mi ‘po̱so̱be̱’ nika ná mi to̱to̱be̱. (Yos. 20:1, 2, 7, 8) Kana min mindi mi tano̱ nde mi po̱so̱be̱ na Yehova mo̱me̱ne̱, mi ta bosangi, je so̱ ná di baise̱ ná: Ne̱ni ben bete̱sedi be mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la bwam la nded’a Yehova e? Nje pe̱ be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná di pulise̱ diwutamea ombo’ao we̱nge̱ e?

6, 7. (a) Bīse̱ ne̱ni batudu ba tano̱ bangame̱n kaise̱ mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan. (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Ońola nje e tano̱ dibie̱ ná muńe̱ mīla e̱ne̱ batudu e?

⁶ Ombusa mo̱ bwa moto esibe̱ m’boṅsan, muńe̱ mīla a ta angame̱n se̱le̱ “teleye̱ batudu. . . njo̱m ao” o mùna ma mundi ma diwutamea ingedino̱. Batudu ba ta bangame̱n kasa mo̱. (Yos. 20:4) Denge̱ ba matimbise̱le̱ mo̱ batudu ba mundi we̱ni maya makomabe̱no̱, ná ba batudu ba kaise̱ ekwali. (Langa Miso̱ngi 35:24, 25.) E so̱be̱ te̱ ná na mbale̱ maya ma komabe̱ nde esibe̱ m’boṅsan, ba batudu ba mabola ná a timbe o mundi ma diwutamea.

⁷ Ońola nje muńe̱ mīla a tano̱ angame̱n kwalisane̱ batudu e? Ná bombweye ná mwemba ma Israel mu kombabe̱ bosangi, mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan pe̱ a kusane̱ Yehova ndedi bupisane̱ bete̱sedi. Mubied’a Bibe̱l mō̱ kaponda wase a tili ná muńe̱ mīla “a wusa bwabe̱” ke̱ a si sisedi batudu o mbasan. A bati pe̱ ná: “Mo̱me̱ne̱ nde a mabambe̱ pū a maya mao, ebanja a si boli ná a tombwane̱ betatedi bena Loba a boṅsane̱no̱ ońol’ao.” Jongwane̱ di ta ońola mukome̱ maya esibe̱ m’boṅsan, nde a ta angame̱n pulise̱ mo̱, na jemea pe̱ mo̱. Mot’a mbia ma nu nu bwabe̱ a ta wonja o bwa mo̱ ke̱ a si wasi diwutamea o mō̱ ma mindi mi ta mi po̱so̱be̱ na Yehova.

8, 9. Ońola nje Kriste̱n ni boli bobe bonde̱ne̱ ńangame̱nno̱ o wasa jongwane̱ la batudu e?

⁸ O nin we̱nge̱ pe̱ Kriste̱n ni boli bobe  bonde̱ne̱ ńangame̱n o wasa jongwane̱ la batudu ba mwemba ná e be̱ne̱ ja la bwam la mudī. Ońola nje nika ńeno̱ mweńa jita e? Laboso, batudu nde Yehova a bolino̱ m’bē̱ ma jombwea myobe minde̱ne̱, ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o Eyal’ao. (Yak. 5:14-16) Di londe̱ maba, be bete̱sedi be membe̱ nuboli bobe ńate̱le̱ ná a tike be̱ owas’a betatedi ba Loba, a si be̱ne̱ pe̱ to̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bola bobe. (Gal. 6:1; Bon. 12:11) Di londe̱ malalo, batudu nde ba longabe̱, na bakabe̱ pe̱ m’bē̱ ma bola mubole̱ bobe ńate̱le̱ mbaki, na jongwane̱ pe̱ mo̱ ná ndutu e si ńo̱so̱ mo̱. Yehova a kwali ná ba batudu be nde “diwutamea ońola buńa ba bobe.” (Yes. 32:1, 2) Mo̱ o si me̱ne̱ ná ben bete̱sedi be nde mbadi po̱ Yehova a malee̱le̱no̱ nded’ao e?

⁹ Jita la baboledi ba Loba be ná ba bola mboṅ ná pulise̱ la jongwane̱ la batudu, na kusa la mo̱, ba mawana lo̱ko̱mea. K’eyembilan, munasango mō̱ nu belabe̱ ná Daniel a ta a bola bobe bonde̱ne̱; nde a jane̱ nika myo̱di jita esibe̱ mo̱ je̱ne̱ batudu. Nde embi ná: “Nika mińa mi kumono̱ tomba, no̱nge̱le̱ nde ná batudu ba titi pe̱ ná ba bola to̱ lambo ońol’am. Nde na ta nenge̱le̱ ná o to̱ njika ponda na kuse betune̱ ba bebolo bam. Ponda te̱ na tano̱ na kane̱ Yehova, na ta nde na senga na mbame̱ne̱ ná e mapula ná na se̱le̱ baise̱ mo̱ milakisan ońola nje na bolino̱.” O sukan, Daniel a timbi wasa jongwane̱ la batudu. Mo̱ ná: “Na mbale̱, na ta na bwa bo̱ngo̱ o sisea babo̱ be̱be̱. Nde ombusa ponda, e ta nde biana moto a sumwane̱ mba mūna ma bodilo o makata. Tatan, ne ná na sisea Yehova be̱be̱ esibe̱ ekeṅan to̱ ewo̱.” O nin we̱nge̱, Daniel a be̱n doi la mulema di sangi, a te̱se̱be̱ pe̱ ka muboledi o mwemba min mińa mi tombi.

10. Nje mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan a tano̱ angame̱n bola ná a kuse ndedi e?

¹⁰ Mubwe̱ moto esibe̱ m’boṅsan a ta angame̱n ńa mīla o mundi ma diwutamea mu ta mo̱ be̱be̱ ná a kuse ndedi. (Langa Yosua 20:4.) Muńe̱ mīla a si wusa suba bola nika ebanja a ta angame̱n ńa o mu mundi dibokime̱ne̱, a ja pe̱ oten ná a sunge longe̱ lao! A ta so̱  angame̱n jemea bo̱lo̱ne̱ mambo mō̱ ka ebol’ao, bolongi bao ba m’bwe̱njē̱, na wonja o busa o mu mundi​—natē̱ kwed’a prisi ninde̱ne̱. * (Mis. 35:25) Nde nika ńe̱se̱ e ta muse̱ṅ ońol’ao, ebanja busa lao o mu mundi di wusa nde lee̱le̱ ná a si be̱n jombwe̱ to̱ diwo̱ ná a bo moto, mo̱me̱ne̱ pe̱ a wusa so̱ bwabe̱.

11. Njika bebolo ba Kriste̱n ni mate̱le̱ be malee̱le̱ ná e si mo̱nge̱le̱ ná Loba e eto̱m o lakise̱ mo̱ e?

¹¹ O nin we̱nge̱ pe̱ babole̱ bobe bena ba mate̱le̱ bangame̱n bola mambo mō̱ ná ba kusane̱ Loba nded’ao. E mapula ná jese̱le̱ bola la bobe ná bambam, di pawe̱ na myobe minde̱ne̱, nde name̱ne̱ pe̱ na misadi mena mi madie̱le̱ o myobe minde̱ne̱. Ńamuloloma Paulo a ta a tutabe̱le̱ na mudī-musangi o tila nje Kriste̱n ńate̱le̱ o Korinto e bolino̱. A tili ná: “Njika iwiye̱ nin ndutu kaponda jemea la Loba e wanno̱ oteten ańu, njika sunga la ńolo, njika mańaka, njika bo̱ngo̱, njika ńo̱ngi, njika ko̱di, njika ko̱kise̱ e!” (2 Kor. 7:10, 11) Miwe̱n ma ngińa o jese̱le̱ bobe mi malee̱le̱ Yehova ná di memba ná di wusane̱ mo̱, na ná di si mo̱nge̱le̱ ná e eto̱m o bwea biso̱ ndedi.

12. Nje Kriste̱n ńangame̱nno̱ jese̱le̱ o bwam ná e benge kusa nded’a Loba e?

¹² Nje Kriste̱n ńangame̱nno̱ jese̱le̱ o bwam ná e benge kusa nded’a Loba e? Ńangame̱n boṅsane̱ mo̱me̱ne̱ o jese̱le̱ mambo e to̱ndino̱, nde mena me ná ma die̱le̱ mo̱ o ko̱ o bobe. (Mat. 18:8, 9) Mo̱ o me̱nde̱ jese̱le̱ mundenge ma mako̱m mō̱, yete̱na mu madie̱le̱ wa o bola mambo Yehova a si do̱lisane̱no̱ e? Ye pe̱te̱ na we nde o janane̱ muńo̱si, o me̱nde̱ panda na bete̱medi bō̱ be ná be die̱le̱ wa o ńo̱ buka moyo e? Yete̱na bepuledi ba musonje nde weno̱ o janane̱, mo̱ we o samba sinima, milomba ma Inte̱rne̱t, to̱ beboledi be mawane̱ mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji e? O si dimbea ná nje ye̱se̱ di mawe̱no̱ o bola ná di be̱ Yehova jemea ye mweńa. Lambo to̱ diwo̱ le bobe buka nika di titi, ke̱ di masenga na biso̱me̱ne̱ ná di cakabe̱ na Yehova. To̱ diwo̱ pe̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱ buka din di titi, ke̱ di masenga na biso̱me̱ne̱ ná di be̱n “ndol’a bwindea” ńa Yehova.​—Yes. 54:7, 8.

13. Tele̱ye̱ ońola nje muńe̱ mīla a wusano̱ be̱ne̱ longe̱ le mbo̱le̱, na muńe̱nge̱ o mundi ma diwutamea.

¹³ Muńe̱ mīla a si wusa pe̱ bwabe̱ ke̱ ingedi o mundi ma diwutamea. Yehova a ta a kwala jombwea mi mindi ná: “Mi be̱ nde bińo̱ wuma lo mawutame̱no̱.” (Yos. 20:2, 3) Yehova a si ta a kwala ná mubwe̱ moto a kaisabe̱ pe̱te̱ ońola mulemlem ma bobe, to̱ mukune̱ maya pe̱ a si ta a be̱ne̱ bwam o jingea o mundi ná a bwe mo̱. Muńe̱ mīla a si ta so̱ a be̱ne̱ bo̱ngo̱ to̱ bō̱. Etum te̱ a tano̱ o mu mundi, a wusa be̱ longe̱, owas’a betatedi ba Yehova. Nika e si ta beboa ońola muńe̱ mīla. O mundi ma diwutamea a wusa bola ebolo, ongwane̱ bape̱pe̱, a bolea pe̱ Yehova na musango. E, a ta a be̱ne̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ le mbo̱le̱ na muńe̱nge̱!

14. Njika mbaki Kriste̱n ńate̱le̱ ńeno̱ ná e be̱ne̱ e?

¹⁴ Baboledi ba Loba bō̱ bena ba boli myobe minde̱ne̱ ba masenga na babo̱me̱ne̱ ná be o “beboa,” ebanja ba dia ba ńo̱sedi to̱ná bate̱le̱no̱; ba mo̱nge̱le̱ nde ná Yehova a dia a me̱ne̱ babo̱ dipe̱ń o ńolo, ná a si me̱nde̱ dimbea bobe ba bolino̱ o bwindea. O be̱n te̱ i ńai a mo̱nge̱le̱, son be̱ mbaki ná Yehova a lakise̱ te̱ wa, nded’ao e mawanea wa mbo̱le̱!  Daniel di kwaledino̱ omo̱ń a so̱i ná nika ńe mbale̱. Ombusa batudu jombwea ekwal’ao, na wanea pe̱ mo̱ jongwane̱ ná a be̱ne̱ pe̱te̱ doi la mulema di sangi, mo̱ ná: “Ne pe̱te̱ ná na soa ewe̱i, teten am ńe musango tatan. Dipe̱ń la bobe di masangisabe̱ nde ngedi po̱ ońola ye̱se̱. Ka nje te̱ Yehova a kwalino̱, a mapo̱tise̱ mawuse̱ mo̱ngo̱ etum na wa. O si me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ mo̱ to̱ buńa.” Etum te̱ muńe̱ mīla a tano̱ oteten a mundi ma diwutamea, a si ta a be̱ne̱ bo̱ngo̱ to̱ bō̱ ná mukune̱ maya a mapo̱ bwa mo̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ke̱ Yehova a lakise̱ myobe masu, di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱ ná a mawasa njo̱m a kumwe̱le̱ mo̱, to̱ kaise̱ biso̱ ońol’ao.​—Langa Myenge 103:8-12.

15, 16. Ne̱ni be̱ la Yesu la Muko̱tedi na Prisi Ninde̱ne̱ di membe̱no̱ biso̱ ná di lakisane̱ nded’a Yehova e?

¹⁵ Biso̱ di be̱n njo̱m ni kolo buka Bonaisrael o lakisane̱ nded’a Yehova. Paulo a bo̱le̱no̱ pase̱le̱ ndeng’ao ni meke̱ mo̱ o be̱ne̱ne̱ Yehova sengane̱ le ke̱nge̱nge̱, a kwali ná: “Masoma ma be̱ na Loba o dina la Yesu Kristo, Sango asu!” (Rom. 7:25) To̱ná a tano̱ anane̱ bobe, nde a bola pe̱ myobe o ponda ni tombi​—mena ate̱le̱ pe̱ ońol’ao​—Paulo a ta mbaki ná Loba a malakise̱ tongwea na Yesu. Ka Muko̱ted’asu, Yesu a masangise̱ doi lasu la mulema, a bola biso̱ musango ma teten. (Bon. 9:13, 14) Ka Pris’asu Ninde̱ne̱, “a mawe̱le̱ pe̱ sunga o ńai ni londi mbom ba ba masiseye̱ be̱be̱ na Loba tongwea na mo̱; kana eno̱ longe̱ bebe be̱se̱ a maso̱so̱me̱ye̱ ońol’abu.” (Bon. 7:24, 25) Yete̱na eboled’a prisi ninde̱ne̱ e boli Bonaisrael mbaki ná myobe mabu mi me̱nde̱ lakisabe̱, ke̱ ya Pris’asu Ninde̱ne̱ Yesu e mabola biso̱ mbaki buka nika ná “di bweabe̱le̱ ndedi, di kusi pe̱ bwam ka jongwane̱ o ponda ni te̱nge̱n.”​—Bon. 4:15, 16.

¹⁶ Ná Yehova a be̱ diwutamea lasu, jangame̱n lee̱le̱ ná di dube̱ diko̱ti la Yesu. Jemba la mweńa ma diko̱ti di titi buka te̱ ná wongwane̱ dimuti la bato. Dube̱ ná, le pe̱ ná di wanea wame̱ne̱ tombwane̱. (Gal. 2:20, 21) Dube̱ ná, o eyot’a diko̱ti nde myobe mo̱ngo̱ mi malakisabe̱no̱. Dube̱ ná, diko̱ti di mabola wa dipita la longe̱ la bwindea. Diko̱ti le nde jabea Yehova a bolino̱ wa.

17. Ońola nje wangame̱nno̱ pulise̱ diwutamea omboa Yehova e?

¹⁷ Mindi ma diwutamea mi ta nde eyemban a nded’a Yehova. Tongwea na ben bete̱sedi Loba a s’okwe̱le̱ biso̱ buka te̱ ná longe̱ le tiki, nde a lee̱le̱ pe̱ ne̱ni batudu ba mongwane̱no̱ biso̱, ne̱ni jate̱le̱ na mbale̱, na ońola nje jeno̱ ná di be̱ne̱ lakisane̱ di bo̱le̱ ná Yehova a malakise̱ biso̱. Mo̱ o mapulise̱ diwutamea omboa Yehova e? Epol’a mbaki e buki yen e titi! (Mye. 91:1, 2) O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni mindi ma diwutamea meno̱ ná mongwane̱ biso̱ o jembilane̱ Yehova ńe eyembilan yasam ya te̱me̱ la sim na ya ndedi.