1, 2. (a) Njika lambo le biso̱ tiki buka me̱se̱ e? (b) Njika mbale̱ ye biso̱ tiki e, na ońola nje e? (Ombwa maduta ma bebotedi ba jokwa.)

NJIKA lambo le wa tiki buka me̱se̱ e? We ná wemea wengisane̱ mo̱ na lambo lena di titi mweńa buka mo̱ e? Jalabe̱ la min myuedi di titi ndutu ońola baboledi ba Yehova. Nje ye biso̱ tiki buka me̱se̱ ye nde mulatako masu na Yehova, di si mawengisan pe̱ to̱ mo̱ na to̱ lambo. Mbal’a Bibe̱l pe̱ ńe biso̱ tiki, ebanja e mongwane̱ biso̱ ná di we̱le̱ be̱ne̱ mu mulatako ma bwam na Sango asu ńe o mo̱ń Yehova.​—Kol. 1:9, 10.

² Dutea te̱ nje ye̱se̱ Mulēd’asu Nunde̱ne̱ a mokwe̱le̱no̱ biso̱ o Eyal’ao, Bibe̱l! A mokwe̱le̱ biso̱ mbale̱ jombwea janda la dina lao na bede̱mo bao ba bwam. A mabīse̱ biso̱ jombwea jabea la diko̱ti di buki me̱se̱, lena a bolino̱ na ndolo tongwea na Mun’ao, Yesu. Yehova a malangwea pe̱ biso̱ jombwea Janea la Mesia, ná a boli bo̱kisabe̱ dipita o be̱ o mo̱ń, a bola pe̱ “mido̱ngi mipe̱pe̱” dipita o be̱ o paradisi o wase. (Yohane 10:16) A mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni jangame̱nno̱ die̱le̱ biso̱me̱ne̱. Yin mbale̱ ye̱se̱ ye biso̱ tiki ońolana i mongwane̱ biso̱ o sisea be̱be̱ na Muweked’asu. I mabola ná longe̱ lasu di be̱ne̱ janda.

3. Nje janda la mbale̱ di si mapulano̱ kwala e?

 ³ Yehova e nde Loba di sangi mulema. A si mabangane̱ ba ba mawase̱ bie̱ mbale̱ nje ye bwam. A boli pe̱ longe̱ la Mun’ao ńe mo̱ tiki ka jabea ońol’asu. Loba a si mengane̱ biso̱ to̱ buńa ná di sawe mo̱ni o janda mbale̱. Ponda moto nu belabe̱ ná Simon a wanedino̱ ńamuloloma Petro mo̱ni ná a be̱ne̱ ngińa o ne̱nge̱le̱ bato mā omo̱ń ná ba kuse mudī-musangi, Petro a domedi mo̱ ná: “Mo̱ni mo̱ngo̱ mwale o dibumbe mwemba na wa, ońolana o mo̱nge̱le̱ ná jabea la Loba di makusabe̱ nde na mo̱ni.” (Bebolo 8:18-20) Nje ben byala be wu na mudī-musangi ná: “Anda mbale̱” be mapulano̱ kwala e?

4. Nje di malano̱ so̱ṅtane̱ jombwea mbale̱ o din jokwa e?

⁴ Langa Minia 23:23. Di titi ná di so̱ mbale̱ ńe o Eyal’a Loba esibe̱ miwe̱n. Jangame̱n be̱ be̱be̱ o we̱ na ngińa ná di kuse mo̱. Ka nje te̱ mutiled’a dibie̱ ńa kalat’a Minia a to̱pino̱, ombusa biso̱ “janda” to̱ kusa “mbale̱,” di no̱nge jangame̱ye̱ ná di “s’andise̱” mo̱ to̱ bo̱lo̱ne̱ mo̱. Di to̱peye nje “janda” la mbale̱ di mapulano̱ kwala, na mususedi jangame̱nno̱ sawa o kusa mo̱. Na nika nde di me̱nde̱no̱ bata we̱le̱ mbale̱ tiki, na bamse̱ pe̱ bedomsedi basu ná di “s’andise̱” mo̱. Ka nje te̱ di malano̱ je̱ne̱, ná jande mbale̱ jangame̱n sawa mususedi munde̱ne̱.

5, 6. (a) Ne̱ni jeno̱ ná janda mbale̱ esibe̱ mo̱ni e? Bola beteledi. (b)  Njika tombwane̱ mbale̱ e mawaneano̱ biso̱ e?

⁵ To̱ lambo di be̱ nde tete, nika e si mapula kwala ná we ná o kusa mo̱ esibe̱ mususedi. Eyal’a Bonahebe̱r e tukwabe̱ ná “anda” o Minia 23:23 ye pe̱ ná e pula kwala ná “kusa.” Ben byala bebane̱ be mapula nde kwala ná moto angame̱n po̱ngo̱ miwe̱n, to̱ bola nje a be̱nno̱ ná a kuse lambo le tiki. Di no̱nge eyembilan ná di so̱ṅtane̱ nje janda la mbale̱ di mapulano̱ kwala. Di kwale ná, e bīsabe̱ ná makube me tete o don. Nde ma me̱nde̱ po̱ ombo’ango̱ na mo̱me̱ne̱ e? Ke̱m. Jangame̱n we̱ ná jale no̱ngo̱ mo̱. Mo̱ ma makube me nde tete e? E, nde jangame̱n we̱ na wasa pe̱ ponda ná jale o don. Na pe̱ nde yeno̱ na mbale̱, di si be̱n ńo̱ng’a mo̱ni o janda mo̱. Nde jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná di kuse mo̱.

⁶ Langa Yesaya 55:1-3. Byala ba Yehova Yesaya a bīse̱no̱ be mabata bola biso̱ mwaye jombwea nje janda la mbale̱ di mapulano̱ kwala. O yen epas’a Bibe̱l, Yehova a kobisane̱ Eyal’ao na madiba, mańo̱ngo̱, na mao. Mbal’a Eyal’a Loba e malo̱ko̱ biso̱ mulemlem ka nje te̱ madiba ma mulo̱lo̱ko̱ na me bosangi ma malo̱ko̱no̱ biso̱. Ka nje te̱ mańo̱ngo̱ ma membe̱no̱ biso̱ na jongwane̱ pe̱ bana ná ba ńake, na nde byala ba Yehova pe̱ be membe̱no̱ na jongwane̱ pe̱ biso̱ o ńaka o mbad’a mudī. O sumo te̱ nika, byala ba Yehova be pe̱ nde ka mao. O njika mbadi e? Bibe̱l e mawe̱le̱ mulatako oteten a mao na muńe̱nge̱. (Mye. 104:15) Ońola nika, Yehova a kwalane̱ te̱ biso̱ ná ‘jande mao,’ e nde o bola biso̱ mbaki ná di dango te̱ o byala bao di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱. (Mye. 19:9) E se̱ bedinge̱dinge̱ ba bwam be malee̱ tombwane̱ di be̱nno̱ o jokwa na we̱le̱ mbal’a Eyal’a Loba o ebolo e! Je ná di kobisane̱ mi miwe̱n na mususedi di masawano̱. Jombweye so̱ mambo matanu jeno̱ ná di sawa o janda mbale̱.

7, 8. (a) Ońola nje e mapulano̱ ponda ná jande mbale̱ e? (b) Njika mususedi eso̱mb’a mūt’esukulu e tano̱ be̱be̱ o sawa e, nje pe̱ e tombwane̱no̱ e?

⁷ Ponda. Ponda ńe nde mususedi nu  te̱ nu mande̱ mbale̱ angame̱nno̱ sawa. Senga la mwe̱ndi ma Janea, langa la Bibe̱l, na yine̱ kalat’a bebokedi, be̱ne̱ la jokwa la moto mo̱me̱ne̱, m’boṅsan ma ndongame̱n na jukea pe̱ oten, nika ńe̱se̱ e mabaise̱ ponda. Ná [jande] ni ponda, to̱so̱ di “bolane̱ ponda bwam,” jangame̱n nde no̱ngo̱ mo̱ o mane̱ mambo mena ma titi mweńa tobotobo. (Langa Efeso 5:15, 16.) Ponda ininga i mapule̱ biso̱ ná di kuse so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la belēdi ba dibongo ba Bibe̱l e? Ye nde bupisane̱ bete̱medi basu. Di me̱nde̱ nde benga jokwa jombwea dibie̱ la Yehova, mangea mao, na bebolo bao ná na nà. (Rom. 11:33) Njongo a Betatedi ńaboso ni busi o mbu 1879 na Inglisi, e kobisane̱ mbale̱ na “son a mbonji nisadi” mo̱ ná: “O si po̱lo̱ buka te̱ mbonj’a mbale̱ po̱. E be̱ te̱ ná po̱ e wusa dongame̱n, ke̱ ipe̱pe̱ i si wusa be̱. Po̱lo̱ jita, bata pulise̱.” Je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Njika bonde̱ne̱ mbumbuta mam ma mbonj’a mbale̱ mweno̱ e?’ Di me̱nde̱ nde benga jokwa jombwea Yehova bebe be̱se̱. O nin we̱nge̱, nje ye mweńa ye nde ná di bolane̱ pond’asu na dibie̱ ná di bate janda mbale̱ etum te̱ di be̱nno̱ we̱i, bupisane̱ bete̱medi basu. Jombweye te̱ eyembilan a moto mō̱ nu boli nika.

⁸ Mariko, * ngo̱ndedi po̱ ńa Yapan a ta a po̱ o mundi ma Ńu York, ná a malane̱ esukul’ao oboso. Na ponda, a ta a so̱lo̱ o ebasi ewo̱ o Yapan e botedi o mbu 1959. Munańango mō̱ ńe paonia a dongame̱n Mariko ke̱ e o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Na mo̱ a botea jokwa Bibe̱l na mo̱, Mariko a ta muńe̱nge̱ jita, na mo̱ a baise̱ ni paonia ná a mapula jokwa ngedi iba woki. To̱ná mudango mao m’esukulu mu tano̱ mu walame̱ne̱ mo̱, a be̱ne̱ pe̱ ebol’a epas’a ponda, Mariko a botedi o jukea o ndongame̱n dibokime̱ne̱. Ese̱le̱ pe̱ tombise̱ ponda o mane̱ mambo mape̱pe̱ ná ande ponda o jokwa mbale̱. Po̱ngo̱ la min miwe̱n me̱se̱ di boli mo̱ ná a pomane̱ ńaka o mbad’a mudī. Ombusa mbu mō̱ a dubisabe̱. Ombusa myo̱di mutoba, o 2006, a botedi ebol’a paonia, e pe̱ oten nate̱na we̱nge̱.

9, 10. (a) Ne̱ni janda la mbale̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o tukwa mbadi di me̱ne̱no̱ myam ma wase e? (b) Nje Maria ese̱le̱no̱ e, ne̱ni pe̱ a masengano̱ e?

⁹ Myam ma nin wase. Ná di we̱le̱ janda mbale̱, ye ná e po̱ ná di bange ebol’a musawedi. Ponda Yesu a bele̱no̱ bato ba musombo, Petro na Andrea, ná ba timbe “basombwe̱ bato,” “bese̱le̱ bepese̱” babu. (Mat. 4:18-20) Ye mbale̱ ná, jita la ba bena ba mokwe̱ Bibe̱l we̱nge̱ ba titi ná bese̱le̱ bebolo babu. Bupisane̱ Betiledi, be eto̱m ná ba sombweye mbia mabu. (1 Tim. 5:8) Nde ba bena ba mokwe̱ mbale̱ bangame̱n po̱ngulane̱ mbadi ba me̱ne̱no̱ myam ma nin wase. Yesu a kwali ná: “Lo si ko̱te̱le̱ [pe̱] bińo̱me̱ne̱ mawuta ma bema o wase . . . Nde lo ko̱te̱le̱ nde bińo̱me̱ne̱ bema o mo̱ń.” (Mat. 6:19, 20) Jombweye eyembilan a ngo̱ndedi po̱.

¹⁰ Maria a botedi o joka golf oboso ná a mabe̱ne̱ mbu ma wala o esukulu. A po̱ino̱ o esukulu ende̱ne̱, a po̱ngi miwe̱n o bata bia joka golf bwam, na mo̱ a kusa jongwane̱ l’esukulu o wala o Universite. Golf nde e ta longe̱ lao, ńo̱ng’ao pe̱ e ta nde ná a be̱ moke̱ golf nunde̱ne̱ ná a kuse mo̱ni jita. Na Maria a botea o jokwa Bibe̱l, a to̱ndo̱ pe̱ mbale̱ a tano̱ okwa. A ta a bwane̱ mawengisan mena mbale̱ ńongwane̱no̱ mo̱ o wana o longe̱ lao muńe̱nge̱. Mo̱ ná: “Nika na tano̱ na tukwa ebe̱yed’am na longe̱ lam bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, nika pe̱ nde  na tano̱ na bata be̱ muńe̱nge̱.” Maria a so̱ṅtane̱ ná e me̱nde̱ be̱ mo̱ ndutu o bupe̱ myam ma wase na mambo ma mudī o mulemlem ma ponda. (Mat. 6:24) Nika e ta mo̱ mususedi munde̱ne̱ ná ese̱le̱ ńo̱ng’ao ń’etum a ponda ńa be̱ moke̱ golf nunde̱ne̱, ńa ko̱ m’bwaṅ na biane̱ pe̱ o wase ńe̱se̱. Nde kana andino̱ mbale̱, nin we̱nge̱ e o bolea ka paonia, e pe̱ muńe̱nge̱ na nje a mabele̱no̱ ná “longe̱ di peti bonam, di be̱n pe̱ janda.”

11. Ne̱ni mulatako masu na bane̱ mweno̱ ná mu be̱ ke̱ jandi mbale̱ e?

¹¹ Mulatako masu na bane̱. Di po̱si te̱ o die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ mbal’a Bibe̱l, mulatako masu na mako̱m na mbia mwe ná mu tukwa. Ońola nje e? Yesu a kane̱ ońola bokwedi bao ná: “Timbise̱ babo̱ bosangi o mbale̱; eyal’ango̱ ye mbale̱.” (Yohane 17:17) “Timbise̱ babo̱ bosangi” nika e mapula pe̱ kwala ná “we̱le̱ babo̱ o mbasan.” Niponda di kasino̱ mbale̱, di pandisabe̱ etum na wase ebanja di si mano̱ngo̱ pe̱ dongo na beboledi bao. Bato ba me̱ne̱ biso̱ diwengisan ebanja di si mabola pe̱ mambo ka babo̱. Bete̱sedi ba Bibe̱l nde be madie̱le̱ longe̱ lasu. Di si mapula wana diwanje̱, nde mako̱m mō̱ na mbia ma batabata be ná ba pula panda na biso̱ to̱ mo̱me̱ne̱ te̱nge̱ne̱ dube̱ lasu la peńa. Nika e s’angame̱n be̱ biso̱ mańaka. Yesu embi ná: “Basingedi ba moto ba me̱nde̱ nde be̱ bona bao mo̱me̱ne̱.” (Mat. 10:36) A boli pe̱ biso̱ mbaki ná bowe̱n di makusano̱ ke̱ jandi mbale̱ bo buki to̱ njika mususedi jeno̱ ná di sawa nate̱n’o ’yidi.​—Langa Marko 10:28-30.

12. Njika mususedi mot’a Bajū mō̱ a sawono̱ ná a je o mbale̱ e?

¹² Botea o mimbu mao ma mūtu, mot’a ńunga mō̱ ńa Bajū nu belabe̱ ná Aron oko ná moto a s’angame̱n panda dina la Loba. Nde Aron a ta njai a mbale̱. A bo muńe̱nge̱ ponda Mboṅ a Yehova po̱ ńokwe̱le̱no̱ mo̱ ná a lati te̱ myo̱di na myom ma litera ine̱i ma Bonahebe̱r ya dina la Loba, e ná a pase̱le̱ mo̱ ná “Yehova.” Na mo̱ ala na muńe̱nge̱ o ndabo abu ńa jowe̱ ná a bīse̱ balēdi bao nje a so̱ino̱. Mbadi ba kasino̱ mo̱ e bwese̱ mo̱ ndutu. O mulopo ná ba bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ ná a so̱i mbale̱ jombwea dina la Loba, ba to̱i nde mo̱ malo̱di o ńolo ba coma pe̱ mo̱. Mulatako mao na mbia mao mu si ta pe̱ bwam. Nde nika e si bo̱bise̱ mo̱, a bengi nde janda mbale̱, a bolea pe̱ ka Mboṅ a Yehova na ko̱di mine̱ mińa me̱se̱ ma longe̱ lao. Mulemlem ka Aron, ná di dangwe o mbale̱, je be̱be̱ o sawa musawedi mu mapule̱ o wana to̱ njika mawengisan o longe̱ na o mulatako di be̱nno̱ na mbia masu.

13, 14. Njika mawengisan jangame̱nno̱ po̱ngo̱ o mo̱nge̱le̱ na o bedangwedi basu ná jande mbale̱ e? Bola eyembilan.

¹³ Mo̱nge̱le̱ na bedangwedi bena Loba a si do̱lisanno̱. Ná di kase mbale̱ di die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, jangame̱n po̱ngo̱ mawengisan o mo̱nge̱le̱ na o bedangwedi basu. Maka te̱ nje Petro a tilino̱ jombwea ma mawengisan: “Bińo̱ be̱ ka bana ba masengane̱, lo si die̱le̱ [pe̱] longe̱ lańu kaponda bepuledi bena be ta byanea bińo̱ kwaṅ o ponda lo si tano̱ lo be̱ne̱ so̱ṅtane̱; nde . . . bińo̱ pe̱ be̱ bosangi o bedangwedi bańu be̱se̱.” (1 Pet. 1:14, 15) Ná bato ba mundi ma Korinto ba matuke bande mbale̱, e ta e pula ná ba po̱nge mawengisan mande̱ne̱ o bedangwedi babu. (1 Kor. 6: 9-11) O nin we̱nge̱, jita bese̱le̱ bedangwedi ba bobe ná bande mbale̱. Petro o̱nge̱le̱ Kriste̱n a pond’ao ná: “E dongame̱n ná ponda ni tombi e ńam o bola la jemea la basibi, o dangwea o mambo ma  titi ko̱nji, o bepuledi, o so̱ki, o mudesi, o muńo̱si na o jowe̱ la losango di si te̱nge̱n.”​—1 Pet. 4:3.

¹⁴ Devyn na Jasmin ba ta nde baso̱kedi etum a jita la mimbu. To̱ná Devyn a tano̱ nde mupo̱nge̱ miso̱ngi ma mo̱ni ńa bwam, so̱ki lao di boli ná a si we̱li bama o diyo to̱ diwo̱. Jasmin a ta a biane̱ ka moto ńe njo na nu to̱ndi mańakisan. Buńa bō̱ ke̱ Jasmin e o dangwa o ngea na so̱ki, a dongame̱n bamuloloma ba Mboń a Yehova baba. Na babo̱ ba domse̱ o botea jokwa Bibe̱l na mo̱, nde ba po̱ino̱ omboa Devyn woki ni bupe̱, ba bomane̱ ná be o so̱ki la mańaka. Ba si ta bo̱nge̱le̱ ná bamuloloma ba me̱nde̱ jombwea babo̱, ba po̱ ombo’abu. Ponda ba timbino̱ ngedi nipe̱pe̱ mambo ma ta diwengisan. Botea o jokwa laboso, Jasmin na Devyn ba ta iwiye̱ o jokwa, ba botea pe̱ we̱le̱ o ebolo nje ba tano̱ bokwa. Ombusa myo̱di milalo bese̱le̱ belam ba latise̱ pe̱ diba labu. Mawengisan ba po̱ngino̱ ma ta me̱ne̱ne̱ na be̱se̱ o mundi mabu, na nika e tute̱le̱ jita o jokwa Bibe̱l.

15. Njika mususedi munde̱ne̱ jangame̱nno̱ sawa ná jande mbale̱ e, na ońola nje e?

¹⁵ Bede̱mo ba yabane̱ na beboledi bena Loba a si do̱lisanno̱. Jese̱le̱ la bede̱mo ba yabane̱ na beboledi Loba a si do̱lisanno̱ le ná di be̱ mususedi mō̱ munde̱ne̱ jangame̱nno̱ sawa ná jande mbale̱. Bato bō̱ ba memea belēdi ba Bibe̱l na bo̱bise̱ la ńolo, ba po̱ngo̱ pe̱ mawengisan. Nde bane̱ ba makiṅakiṅane̱ o sawa mu mususedi ońola mitakisan ma mako̱m m’ebolo, mbia, na mako̱m ma batabata. Nika ńe ná e be̱ ndutu jita sepo̱n ke̱ ede̱mo a yabane̱ e mombwea nde eboledi e mabole̱ bandolo basu ba wedi edube. (Ndim. 14:1) Byembilan ba ngiń’a mulema ba bane̱ be ná bongwane̱ biso̱ o po̱ngo̱ mawengisan mangame̱n. Jombweye te̱ ne̱ni bato ba Efeso ba ńo̱ṅo̱n a boso ba lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema.

16. Nje bato bō̱ ba bolino̱ o mundi ma Efeso ná bande mbale̱ e?

¹⁶ Mundi ma Efeso mu ta mu biane̱ ka mundi ma misomba ma mambo. Nje ba bena ba ta ba po̱ngo̱ misomba ma mambo nde ba timba Kriste̱n ba bolino̱ ná bese̱le̱ beboledi Loba a si do̱lisanno̱, ná bande mbale̱ e? Bibe̱l e boli beteledi ná: “Jita bena ba ta ba bola misomba ma mambo ba ta ba wana kalat’abu, ba dise̱ mo̱ oboso ba be̱se̱; ba so̱nge̱le̱no̱ mususedi mao, na babo̱ ba so̱ ná mwe mwatanu ma lokoli la drakma. Nika nde eyal’a Sango e tano̱ e to̱ndo̱, e timba ngińa.” (Bebolo 19:19, 20) Kriste̱n a jemea i sawo mun mususedi munde̱ne̱, na mo̱ i kusa minam mi si be̱n mususedi.

17. (a) Njika mambo di sawono̱ ná jande mbale̱ e? (b) Njika myuedi di mombweano̱ o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁷ Nje o sawono̱ ná wande mbale̱ e? Biso̱ be̱se̱ di mabolane̱ pond’asu o ko̱te̱le̱ mbonj’a mbale̱. Bato bō̱ bese̱le̱ myam ma nin wase, yen ebe mulatako mabu na bane̱ pe̱ mu tukwa ná bande mbale̱. Jita bangame̱n wana mawengisan o mo̱nge̱le̱ na o bedangwedi babu ná bese̱le̱ bede̱mo ba yabane̱ na beboledi Loba a si do̱lisanno̱. E be̱ to̱ njika mususedi di masawano̱, je mbaki ná mbal’a Bibe̱l ńe tiki buka mo̱. E mabola biso̱ mpete̱ ma mulatako, nika ńe nde mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Di dutedi te̱ o minam me̱se̱ di kusino̱ ońolana joko mbale̱, di si me̱ne̱ to̱ lambo le ná di tute̱le̱ moto o pula jandise̱ mo̱. Ne̱ni nika ńeno̱ ná e bolane̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jeka ná di si po̱ngo̱ ninka diwuse̱ dinde̱ne̱ e? Di me̱nde̱ jombwea min myuedi o jokwa di mabupe̱.