1, 2. (a) Nje Yesu alabe̱no̱ Petro nu boli mo̱ malea ná a bweye mo̱me̱ne̱ ndedi e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Ońola nje Yesu alabe̱no̱ mo̱ ni mbadi e?

BOKWEDI ba Yesu ba si ta ba we̱le̱ dube̱ nje ba tano̱ ba senga. Yesu, nu ńena ba tano̱ bengane̱ ná a te̱se̱ye̱ pe̱te̱ Israel janea, e o kwala ná son a ponda a me̱nde̱ taka, a wo̱ pe̱. Ńamuloloma Petro nde a no̱ngi ekwali mo̱ ná: “[Bwea wame̱ne̱] ndedi, a Sango; nika e si po̱ye̱ wa tomtom.” Na Yesu a kwalane̱ mo̱ ná: “Timba mba ombusa, a Satan! We nde mba lambi, ebanja mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ ma titi ma Loba, nde ma bato.”​—Mat. 16:21-23; Bebolo 1:6.

² Na ben byala, Yesu a we̱le̱ diwengisan oteten a mo̱nge̱le̱ ma mawe̱ na Loba na ma nin wase ni madiabe̱le̱ na Satan. (1 Yohane 5:19) Petro a bonde̱ nde jo̱nge̱le̱ la wase di mapule̱ ná moto ombweye nde bwam bao. Nde Yesu a ta a bia ná jo̱nge̱le̱ la Sango di ta diwengisan. A ta a bia ná mpuli ma Loba mu ta nde ná a boṅsane̱ mo̱me̱ne̱ ońola take na kwedi be o jenge̱le̱ mo̱. O jalabe̱ lao a bolino̱ Petro, Yesu a bangi jo̱nge̱le̱ la wase, a bonde̱ nde la Yehova.

3. Ońola nje yeno̱ ndutu o pale̱ jo̱nge̱le̱ la wase ná di po̱se la Yehova e?

 ³ Biso̱ pe̱ di be̱n nde mo̱nge̱le̱ ma Yehova nga ma nin wase e? Ye mbale̱ ná di mawe̱ ná di dangwe kaponda bete̱sedi ba Loba. Mo̱ je o bola ná jo̱nge̱le̱ lasu na je̱ne̱ lasu la mambo ba be̱ bowan na ba Yehova e? Bola la nika di mabaise̱ ná di po̱nge miwe̱n. Nde e si mapula miwe̱n ma tobotobo ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la wase; ebanja di dingabe̱le̱ nde na mudī ma wase. (Efe. 2:2) Omo̱ń a nika, mbad’a dutea ńa wase ńe ná e lo̱ndo̱ biso̱, ebanja e matute̱le̱ nde biso̱ ná jombweye nde bwam ba biso̱me̱ne̱. E, ye ná e be̱ ndutu ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova, nde be̱ne̱ la jo̱nge̱le̱ la wase le nde lambo di wam.

4. (a) Nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ ke̱ jese̱le̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la wase e? (b) Ne̱ni din jokwa di malano̱ jongwane̱ biso̱ e?

⁴ Nde, jese̱le̱ te̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la wase, nika ńe ná e tute̱le̱ biso̱ o pula jombwea bwam ba biso̱me̱ne̱ buka te̱, na be̱ pe̱ wonja o domse̱ na biso̱me̱ne̱ nje ye bwam to̱ bobe. (Marko 7:21, 22) Ye so̱ mweńa ná di be̱ne̱ ‘mo̱nge̱le̱ ma Loba,’ seto̱ “ma bato.” Din jokwa di mala jongwane̱ biso̱. Di makwalea njo̱m i malee̱ ná be̱ne̱ la mo̱nge̱le̱ ma Yehova di si makaka biso̱ buka dime̱ne̱, nde le biso̱ tombwane̱. Di malee̱ pe̱ biso̱ ne̱ni jeno̱ ná di bola ná jo̱nge̱le̱ lasu di si be̱ bowan na la wase. Jokwa di mabupe̱ di mato̱pea ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova o ńai na ńai a mato̱ti, na bola pe̱ ná lasu di be̱ bowan na lao.

5. Ońola nje bato bō̱ ba si memeano̱ ná mo̱nge̱le̱ ma moto nupe̱pe̱ ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mabu e?

⁵ Bato bō̱ ba si memea ná mo̱nge̱le̱ ma moto nupe̱pe̱ ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mabu. Ba makwala ná:  “Na si mapula ná moto a duteye ońol’am.” Be nde o pula kwala ná babo̱me̱ne̱ nde ba mano̱nge̱ bedomsedi babu, ba be̱n pe̱ bwam o bola nika. Ba si mapula ná to̱ moto a die̱le̱ babo̱ to̱ ńakisane̱ babo̱ ná ba be̱ ka bato be̱se̱. *

6. (a) Njika wonja Yehova a mabolano̱ biso̱ e? (b) Mo̱ e be̱n myoyo e?

⁶ Nde, je ná di be̱ mbaki ná to̱ di bola nde ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la Yehova, nika e si meka ná di be̱ne̱ lasu jo̱nge̱le̱. Ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o 2 Korinto 3:17, “Wuma mudī ma Sango mweno̱, oten nde wonja ńeno̱.” Je wonja o be̱ pat’a moto di mapulano̱ be̱. Je ná di be̱ne̱ masu mambo di to̱ndino̱, di po̱so̱ pe̱ ma mena di mapulano̱ jombwea. E, na nde Yehova a wekino̱ biso̱. Nde di titi ná di bolane̱ wonj’asu esibe̱ myoyo. (Langa 1 Petro 2:16.) O nje e mombweye̱ bwam na bobe, Yehova a mapula ná jo̱nge̱le̱ lao lena le o Eyal’ao nde di die̱le̱ biso̱. Mo̱ nika e makaka biso̱ buka dime̱ne̱, nga ńe nde biso̱ muse̱ṅ e?

7, 8. Ońola nje je̱ne̱ la mambo kapo̱ ka Yehova di si makakano̱ biso̱ buka dime̱ne̱ e? Bola eyembilan.

⁷ Jombweye te̱ yen eyembilan. Bayedi ba mapo̱ngo̱ miwe̱n ná ba tombe̱le̱ bana babu bede̱mo ba bwam. Be ná ba lee̱ babo̱ ná ba be̱ mbale̱, ngiń’ebolo, ba bie pe̱ jombwea bape̱pe̱. Nika e si makaka babo̱ buka dime̱ne̱. O diwengisan, bayedi be nde boṅsane̱ babo̱ ná ba tongwe̱le̱ o longe̱ labu ke̱ ba mákoka. Bana ba nija te̱ na babo̱me̱ne̱, ni ponda ba me̱nde̱ be̱  wonja o po̱ngo̱ mabu mpo̱so̱ko. Yete̱na ba po̱si nde bediedi basango babu ba lee̱no̱ babo̱, ba me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi bena ba si me̱nde̱no̱ jombwe̱ ombusa ponda. Na nika nde ba me̱nde̱no̱ sambise̱ye̱ babo̱me̱ne̱ jita la mitaka na ndutu.

⁸ Ka sango a muna ńa bwam, Yehova a mapula ná bana bao ba be̱ne̱ longe̱ di peti bonam. (Yes. 48:17, 18) Ońola nika so̱ a mabola biso̱ bete̱sedi ba ne̱ni die̱le̱ longe̱ lasu na ne̱ni pe̱ dangwa o mbasanedi ma bane̱. O mato̱ti ka man, a mapula ná je̱ne̱ mambo kapo̱ ka mo̱, di die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi bao. Nika e si makaka biso̱, nde e matimbise̱ nde biso̱ dibie̱ na jongwane̱ pe̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Mye. 92:6; Min. 2:1-5; Yes. 55:9) Di me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ masu mambo di to̱ndino̱, nde di me̱nde̱ nde po̱ngo̱ mpo̱so̱ko mu mawaneye̱ biso̱ bonam. (Mye. 1:2, 3) E, be̱ne̱ la jo̱nge̱le̱ la Yehova le tiki di mawanea pe̱ biso̱ muse̱ṅ!

9, 10. Nje e malee̱ ná jo̱nge̱le̱ la Yehova lasame̱ buka la wase e?

⁹ Njo̱m nipe̱pe̱ ni matute̱le̱ baboledi ba Yehova ná jo̱nge̱le̱ labu di be̱ bowan na la Loba ńe nde ná jo̱nge̱le̱ lao lasame̱ buka la nin wase. Nin wase e mabola bato malea jombwea bedangwedi, longe̱ la mbia le bonam, ne̱ni bwane̱ ebolo muńe̱nge̱, na o mane̱ matongo ma longe̱. Dongo dinde̱ne̱ la man malea di titi mulatako na jo̱nge̱le̱ la Yehova. K’eyembilan, wase e makasa musonje na tute̱le̱ pe̱ bato o pulise̱ bwam ba babo̱me̱ne̱. Malea mao ma makwala pe̱ ná babaedi be ná ba bata be̱ bonam yete̱na babane̱ to̱ bwa diba ońola to̱ njika njo̱m nde. Ninka malea ma mate̱nge̱ne̱ Betiledi. Mo̱ malea ma wase o nin we̱nge̱ me muse̱ṅ buka ma Bibe̱l e?

¹⁰ Yesu mo̱ ná, “Dibie̱ di te̱se̱be̱ na sim na bebolo bao.” (Mat. 11:19) Wase e po̱ngi bońaki bonde̱ne̱ o nje e mombweye̱ dibie̱ la lule̱ la belongisan; nde e si we̱li bo̱le̱ mitakisan mi meke̱ bonam: Bila, ndando ńa muso̱no̱ m’eyobo, n’ebwan. Wase e me̱ne̱ pe̱ nde musonje ka lambo la bwam. Bato jita ba memba ná nika e mabule̱le̱ mbia, e wana maboa na mitakisan mipe̱pe̱. O mune̱ mudi, Kriste̱n yena i be̱n jo̱nge̱le̱ la Loba i be̱n longe̱ la mbia le bonam, ja la bwam di mawe̱ na bedangwedi ba bwam, ye pe̱ musango na bonasango abu ba wase ńe̱se̱. (Yes. 2:4; Bebolo 10:34, 35; 1 Kor. 6:9-11) Mo̱ nika e si malee̱ nde ná jo̱nge̱le̱ la Yehova lasame̱ buka la wase e?

11. Jo̱nge̱le̱ la nja di ta di die̱le̱ Mose e, nje pe̱ a tombwanno̱ e?

¹¹ Bowe̱ Loba ba mbale̱ Bibe̱l e mato̱peano̱ bembi jasame̱ la mo̱nge̱le̱ ma Yehova. K’eyembilan, to̱ná Mose a tano̱ a leabe̱ “dibie̱ la bato ba Egipto le̱se̱,” a ta nde a se̱me̱ye̱ na Loba ná a kuse “mulema ma jangwa!” (Bebolo 7:22; Mye. 90:12) Akwane̱ pe̱ Yehova ná: “Lee̱le̱ mba mangea mo̱ngo̱.” (Bbu. 33:13) Kana ese̱le̱no̱ ná mo̱nge̱le̱ ma Yehova nde ma die̱le̱ mo̱, a timbi be̱ne̱ epol’a mweńa o belondisedi ba mwano ma Loba, a kusane̱ pe̱ mo̱ edube o belabe̱ ná mot’a dube̱ dinde̱ne̱.​—Bon. 11:24-27.

12. O nje bedomsedi ba ńamuloloma Paulo be tano̱ be se̱me̱ye̱ e?

¹² Ńamuloloma Paulo a ta nde mot’a dibie̱ na ńoko pe̱, a ta a bia to̱po̱ leme̱ loba. (Bebolo 5:34; 21:37, 39; 22:2, 3) Nde a caki dibie̱ la wase, a se̱me̱ye̱ nde  bedomsedi bao o Eyal’a Loba. (Langa Bebolo 17:2; 1 Korinto 2:6, 7, 13.) Na nika, Paulo a bwane̱ ebol’ao ya dikalo muńe̱nge̱, a soke̱ pe̱ miso̱ mao o bowe̱n bo me̱nde̱ be̱ bwindea.​—2 Tim. 4:8.

13. Nja ńangame̱n bole̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la Yehova e?

¹³ Na mbale̱, jo̱nge̱le̱ la Loba di buki la nin was’a we̱nge̱. Di bupe̱ te̱ bete̱sedi ba Loba, di me̱nde̱ be̱ bonam na mbale̱ di tongwe̱le̱ pe̱. Nde Yehova a si mańakisane̱ biso̱ ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ lao. “Mūt’a jemea na jangwa” to̱ batudu ba si be̱n ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ masu. (Mat. 24:45; 2 Kor. 1:24) Nde Kriste̱n te̱ ńangame̱n bola ná jo̱nge̱le̱ lao di be̱ bowan na la Loba. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

14, 15. (a) Ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova, o nje jangame̱nno̱ dutea e? (b) Bupisane̱ Roma 12:2, ońola nje di s’angame̱nno̱ be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma wase e? Bola eyembilan.

¹⁴ Roma 12:2 e mabola biso̱ malea ná: “Lo si no̱ngo̱ [pe̱] bowan ba nin wase, nde tukwa bińo̱me̱ne̱, lo timbise̱ mo̱nge̱le̱ mańu peńa, ná lo we̱le̱ jemba nje ye jemea la Loba, nje ye bwam, e do̱lisan mo̱ na ye na ke̱nge̱nge̱.” Ben byala bena be tutabe̱le̱ na mudī-musangi be malee̱ nde ná, to̱ e be̱ nde ná mo̱nge̱le̱ masu ma ta bowan na mambo mape̱pe̱ obiana di mokwa mbale̱, je ná di wana mawengisan o mo̱nge̱le̱ masu ná ma be̱ mulatako na ma Loba. Ye mbale̱ ná nje di yabanno̱ na mambo di kusino̱ o longe̱ ba tuko mo̱nge̱le̱ masu o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Nde mo̱nge̱le̱ me nde ka mulo̱ngo̱ moto eno̱ ná a nie̱, me ná ma tukwa. O jita la ngedi, ma mawengisan ma se̱medi nde o nje di mapo̱so̱no̱ o we̱le̱ o mo̱nge̱le̱ masu, na o nje di maduteano̱. Di boli te̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la Yehova, di me̱nde̱ je̱ne̱ ná jo̱nge̱le̱ lao di te̱nge̱n. Ńo̱ng’asu e me̱nde̱ pe̱ nde be̱ ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ mō̱ na mo̱.

¹⁵ Nde ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la Yehova, di si “no̱ngo̱ [pe̱] bowan ba nin wase.” Di s’angame̱n pe̱ jinge̱le̱ o mo̱nge̱le̱ masu mo̱nge̱le̱ mena ma mate̱nge̱ne̱ ma Loba. Ná di so̱ṅtane̱ mweńa ma din tanga laboso, di no̱nge eyembilan a da. Moto e ná a da da lena di mabole̱ mo̱ ngudi ná a bate be̱ne̱ ja la bwam. Nde nika e me̱nde̱ be̱ mo̱ muse̱ṅ yete̱na e pe̱ o da da di ńam e? Nika pe̱ nde jinge̱le̱ la mo̱nge̱le̱ ma Yehova o mulopo masu di si me̱nde̱no̱ be̱ biso̱ mweńa tobotobo yete̱na di minge̱le̱ pe̱ ma nin wase.

16. Na nje jangame̱nno̱ tata biso̱me̱ne̱ e?

¹⁶ Mo̱ je ná di samba jo̱nge̱le̱ la wase ná bambam e? Ke̱m, kana di titino̱ ná jasumwe̱ o nin wase, mo̱nge̱le̱ mao mō̱ ma dinge̱le̱ te̱ nde biso̱. (1 Kor. 5:9, 10) Ebol’a dikalo mo̱me̱ne̱ e mabola ná di senge mo̱nge̱le̱ ma mpenga mō̱ ma nin wase. Nde to̱ná di titino̱ ná di samba mo̱nge̱le̱ ma titi bowan na ma Loba, di s’angame̱n dutea ońol’ao to̱ kasa mo̱. Mulemlem ka Yesu, di be̱ makwasi o pale̱ mo̱nge̱le̱ Satan a mapulano̱ ná di be̱ne̱. Omo̱ń a nika, ná di tate biso̱me̱ne̱, je ná di bola ná di sambe mo̱nge̱le̱ ma wase, yete̱na e we̱li be̱.​—Langa Minia 4:23.

17. O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di pale̱ jo̱nge̱le̱ la wase e?

¹⁷ K’eyembilan, jangame̱n be̱ jangwa ke̱ di mapo̱so̱ mako̱m masu ma batabata. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di yo̱kise̱ te̱ biso̱me̱ne̱ na bato ba si maboleye̱ Yehova, mo̱nge̱le̱ mabu ma me̱nde̱ tukwa masu. (Min. 13:20; 1 Kor. 15:12, 32, 33) Jangame̱n pe̱ bia njika longe̱le̱ la ńolo di  mapo̱so̱no̱. Di pale̱ te̱ longe̱le̱ la ńolo di masue̱le̱ njo, musonje to̱ ná moto a wu nde na ńama, di si me̱nde̱ jinge̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe ma “makeṅe̱ so̱ṅtane̱ la Loba” o mulopo masu.​—2 Kor. 10:5.

18, 19. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na mo̱nge̱le̱ ma wase ma bondabe̱ o mbad’a misomba e? (b) Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱, na ońola nje e?

¹⁸ Jangame̱n pe̱ bia jemba na panda na jo̱nge̱le̱ la wase to̱ o ponda di si malee̱no̱ ná bwē ná le bobe. K’eyembilan, mibia ma radio to̱ television me ná mi bolabe̱ o mbadi meno̱ o sue̱le̱ mo̱nge̱le̱ mō̱ ma politik. Myango mō̱ pe̱ mi masue̱le̱ myano na mambo mō̱ bato ba tongwe̱le̱no̱ o bola mena wase e mubeano̱. Kalati na sinima iwo̱ i masue̱le̱ din jo̱nge̱le̱ ná “mba nde nangame̱n se̱le̱” to̱ “mbia mam nde mwangame̱n se̱le̱,” ná le̱ne̱ne̱ ka lambo la bwam, langame̱n kasabe̱ na be̱se̱, na di te̱nge̱n pe̱. Ma mo̱nge̱le̱ ma titi mulatako na Betiledi be makwale̱ ná, biso̱ na mbia masu di mabe̱ nde bonam yete̱na di to̱ndi Yehova buka me̱se̱. (Mat. 22:36-39) Myango mō̱ ma bana pe̱, to̱ná mi titino̱ bobe, me ná mi tute̱le̱ bana o mbad’a misomba ná be̱ne̱ musonje ka lambo la bwam.

¹⁹ Nika e si mapula kwala ná ye bobe o bwane̱ longe̱le̱ la ńolo le ko̱nji muńe̱nge̱. To̱ na nika, ye bwam ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ di bi jemba belēdi ba wase to̱ o ponda be si bondabe̱no̱ ná bwē e? Mo̱ di mawe̱ ná bana basu na biso̱me̱ne̱ di sambe mibia mō̱ ma televison na kalati iwo̱ te̱nge̱ e? Mo̱ di mabolane̱ mo̱nge̱le̱ ma Yehova o te̱nge̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma wase bana basu ba sengino̱ to̱ be̱nno̱ e?’ Jembi te̱ diwengisan le oteten a jo̱nge̱le̱ la Loba na la wase, je ná di bola ná di si no̱ngo̱ “bowan ba nin wase.”

20. Nje e me̱nde̱ lee̱ njika jo̱nge̱le̱ di be̱n ngińa omo̱ń asu e?

²⁰ O̱nge̱le̱ ná tongo a mo̱nge̱le̱ ye nde iba​—Yehova na wase ńe owas’a ngiń’a Satan. Mo̱nge̱le̱ ma njika tongo so̱ jeno̱ o toa e? Jalabe̱ di se̱medi nde o tongo di matoano̱ mo̱nge̱le̱ masu. Di tou te̱ mo̱nge̱le̱ ma wase, mo̱nge̱le̱ masu ma me̱nde̱ nde be̱ bowan na mo̱, ma die̱le̱ biso̱ o be̱ne̱ mbad’a je̱ne̱ la mambo na beboledi b’eyobo. Ońola nika nde yeno̱ mweńa ná di bie po̱so̱ nje di mombwano̱, di malangano̱, di masengano̱, na di maduteano̱ pe̱.

21. Njika to̱ti la mweńa di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

²¹ Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala omo̱ń, ná di duteye ka Yehova, di s’angame̱n buka te̱ panda na mo̱nge̱le̱ ma bobe. Jangame̱n pe̱ dutea o mo̱nge̱le̱ ma Yehova ná mo̱nge̱le̱ masu ma be̱ bowan na mao. Jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná di bola nika.