1, 2. Niponda jeno̱ o ńaka o mudī, nje di mokwano̱ bola e? Bola eyembilan.

DUTEA te̱ ná moto a boli son a muna jabea. Na bayedi bao ba kwalane̱ mo̱ ná: “Kwala ná na som.” Muna a boli nde nika ońolana ba kwalane̱ mo̱ ná a bole nika. Nde o bokoka bao, a mabotea so̱ṅtane̱ ońola nje bayedi bao ba me̱ne̱no̱ ná ye mweńa o timbise̱le̱ bane̱ masoma ke̱ ba lee̱le̱ mo̱ muyao. Ońola nje e? Ońolana a mábia timbise̱le̱ masoma.

² Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱. Ponda di botedino̱ jokwa mbale̱, joko mweńa ma sengane̱ mambenda ma dibongo ma Yehova. Nde nika di mabengano̱ ńaka o mudī, di mabata jokwa jombwea jo̱nge̱le̱ la Yehova, nje a to̱ndino̱, nje a si to̱ndino̱, na ne̱ni a me̱ne̱no̱ mambo. Joko te̱ o dutea ka mo̱, jese̱le̱ pe̱ ná jo̱nge̱le̱ lao di die̱le̱ bedomsedi na beboledi basu, ke̱ je nde o lee̱le̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu le bowan na la Yehova.

3. Ońola nje e mapulano̱ miwe̱n ná mo̱nge̱le̱ masu ma be̱ bowan na ma Yehova e?

³ To̱ná jeno̱ muńe̱nge̱ o jokwa bia jo̱nge̱le̱ la Yehova, bola la nika di mabaise̱ miwe̱n. Nde kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, ponda iwo̱ jo̱nge̱le̱ lasu di titi mulatako na la Yehova. K’eyembilan, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea  bedangwedi be ko̱nji, myam, ebol’a dikalo, to̱ti la maya, to̱ lambo dipe̱pe̱. Nje jeno̱ ná di bola e? Ne̱ni jeno̱ ná jokwa o bata be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma Loba e? Ne̱ni bola la nika di me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam tatan na o kie̱le̱ ni maye̱ e?

4. Nje e mapule̱ ná di bupe̱ din jome̱le̱ la Paulo ná: Di “timbise̱ mo̱nge̱le̱ [masu] peńa” e?

⁴ Langa Roma 12:2. Ńamuloloma Paulo e nde o teleye̱ owan nje e mapule̱ ná jokwe be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova. Jokwa di tombi jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná, ná di si “no̱ngo̱ [pe̱] bowan ba nin wase,” jangame̱n banga mo̱nge̱le̱ na bede̱mo ba nin wase. Nde Paulo a kwali pe̱ ná jangame̱n “timbise̱ mo̱nge̱le̱ [masu] peńa.” Nika e mabaise̱ ná jokwe Eyal’a Loba na janda la so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao, di duteye o nje di mokwano̱, na bola pe̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na la Loba.

5. Bola beteledi ba diwengisan le oteten a bolanga ba mo̱ń na mo̱ń na jokwa.

⁵ Jokwa di titi bolanga ba mo̱ń na mo̱ń, to̱ tet’a kika la malabe̱ ma myuedi ma jokwa; di buki nika. Niponda jeno̱ o jokwa, di mombwea nje di jokwa di mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea mbad’a bola ńa Yehova na jo̱nge̱le̱ lao. Di makeka pe̱ so̱ṅtane̱ ońola nje Yehova a mese̱le̱no̱ ná di bole mambo mō̱ nde a bangane̱ biso̱ mane̱. Di madutea pe̱ njika mawengisan jangame̱nno̱ wana o longe̱ lasu na o jo̱nge̱le̱ lasu. To̱ná di si mombweano̱ ma mato̱ti o dongo la jokwa te̱, di matombwane̱ ke̱ di no̱ngi yen ebe epas’a pond’asu ńa jokwa o dutea o nje di langino̱ ná di so̱ṅtane̱ mo̱.​—Mye. 119:97; 1 Tim. 4:15.

6. Nje e mabolane̱ ke̱ di dutedi o mo̱nge̱le̱ ma Yehova e?

⁶ Di dutedi te̱ ponda na ponda te̱ o Eyal’a Loba, lambo la mańaka di mabolane̱. Di ‘mawe̱le̱ jemba,’ nika ńe nde ná di mabukea o mo̱nge̱le̱ ná jo̱nge̱le̱ la Yehova nde le ke̱nge̱nge̱. Di mabotea o je̱ne̱ mambo kapo̱ ka mo̱, jemea pe̱ jo̱nge̱le̱ lao. Di ‘matukwa mo̱nge̱le̱ masu,’ di be̱ne̱ mbad’a dutea ńa peńa. Na nika nde son na son, mo̱nge̱le̱ masu ma mabe̱no̱ bowan na ma Yehova.

7, 8. (a) Nje ye jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea myam e? (Ombwa maduta ma bebotedi ba jokwa.) (b) Jo̱nge̱le̱ lasu le te̱ bowan na la Yehova, nje di me̱nde̱no̱ we̱le̱ oboso e?

⁷ Di s’o̱nge̱le̱ ná dutea le nde tet’a bolise̱ la bo̱ngo̱ ebolo. Mo̱nge̱le̱ na bebolo ba madangwa nde mwemba. (Marko 7:21-23; Yak. 2:17) Ná di so̱ṅtane̱ nika ńai a bwam, jombweye byembilan bō̱. Yaboso: Kalat’a Myango ma Bwam i malangwea biso̱ ná bwē jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea myam. Loba a po̱si bayedi be bato ba benama o kokise̱ Mun’ao​—babaedi bena ba si ta ba be̱ne̱ bekusedi ba tobotobo. (Lev. 12:8; Lukas 2:24) Ponda Yesu a yabe̱no̱, Maria a ta nde a “ne̱nge̱le̱ mo̱ o eboki, ebanja epolo e si ta pe̱ ońol’abu o ndabo a be̱n.” (Lukas 2:7) Yehova a pula te̱, a wusa bola to̱ nje ná Mun’ao a nange o epol’a m’bwe̱njē̱. Nde nje e ta mo̱ mweńa, e ta nde ná a kokisabe̱ o mbia mwena mu be̱n bo̱ngo̱ ba Loba.

⁸ Min myango ma Bibe̱l ma yabe̱ la Yesu, mi mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea myam. Bayedi bō̱ ba mombwea tobotobo ná bana babu ba be̱ne̱ myam buka ja labu la  bwam o mbad’a mudī. Nde, Yehova a we̱le̱ mulatako masu na mo̱ mweńa buka myam. Mo̱ o boli ná jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ di be̱ bowan na la Yehova e? Mo̱ bebolo bo̱ngo̱ be mabonde̱ nika e?​—Langa Bonahebe̱r 13:5.

9, 10. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di me̱ne̱ mambo kapo̱ ka Yehova jombwea so̱njise̱ la nupe̱pe̱ e?

⁹ Eyembilan e londe̱ beba, ye nde ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ nu nu malambe̱ nupe̱pe̱ to̱ nu maso̱njise̱ nupe̱pe̱. Yesu mo̱ ná: “To̱ nja nu malambe̱ mō̱ ńa ban basadi bena ba dube̱, e wusa nde be̱ bwam, ke̱ dale la nsaṅ di tingabe̱ o ńingo ao, nde a pimbabe̱ o munja.” (Marko 9:42) Yesu e̱n ná so̱njise̱ la nupe̱pe̱ le bobe jita! Kana Yesu a lee̱le̱no̱ bede̱mo ba Sango o mbad’a ke̱nge̱nge̱, je ná di be̱ mbaki ná Yehova pe̱ a singe̱ moto nu mabole̱ mambo n’etoki o so̱njise̱ bape̱pe̱.​—Yohane 14:9.

¹⁰ Mo̱ di me̱ne̱ nde mambo kapo̱ ka Yehova na Yesu e? Jo̱nge̱le̱ labu nde di be̱nno̱ e? Nje bebolo basu be malee̱no̱ e? K’eyembilan, dutea ná di to̱ndi pat’a bebo̱tedi po̱ to̱ ńa po̱ngo̱ la mulopo ni malingise̱ bō̱ o mwemba to̱ ni mabole̱ ná moto a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma musonje. Mo̱ je ná di bola ná ndolo di be̱nedino̱ bonasango asu e be̱ omo̱ń a nje e do̱lisan biso̱ e?​—1 Tim. 2:9, 10.

11, 12. Ne̱ni be̱ne̱ la jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea nje ye bobe mwemba na jalea la ńolo ba matatano̱ biso̱ na beboledi ba bobe e?

¹¹ Eyembilan e londe̱ belalo: Yehova a singe̱ ka ni si te̱m na sim. (Rom. 1:18) To̱ná a bino̱ ná ye biso̱ ndutu ponda iwo̱ o bola nje e te̱m ońolana di titi ke̱nge̱nge̱, a mome̱le̱ biso̱ ná di singe̱ ka ni si te̱m na sim mulemlem kana mo̱. (Langa Myenge 97:10.) Di dutedi te̱ njo̱m ońola nje Yehova a singe̱no̱ bobe, nika e mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ lao, e batea pe̱ biso̱ ngińa ná di si bola bobe.

¹² Di boli te̱ ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea ka ni si te̱m na sim nika pe̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jemba beboledi bō̱ ba bobe bena Eyal’a Loba e si mato̱peano̱ ná bwē. K’eyembilan, ngando ni belabe̱ ná lap ńe nde mbad’a bedangwedi ba musonje po̱ ńe o lańe̱ o nin wase we̱nge̱. Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ńe diwengisan na lata la mome na muto. * Nde yi ńai a beboledi i malee̱le̱ jo̱nge̱le̱ la Loba, nu singe̱ pat’a bobe ye̱se̱ e? Di be̱ne̱ jalea la ńolo, di singe̱ pe̱ nje Yehova a singe̱no̱ ná tongwea na nika di pande etum na beboledi ba bobe.​—Rom. 12:9.

13. Ońola nje jangame̱nno̱ dutea tatan ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo ná di tate no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

¹³ Niponda jeno̱ o jokwa, jangame̱n dutea ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo ná nika ńongwane̱ biso̱ o bia njika bedomsedi di me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Na nika nde di me̱nde̱no̱ bia nje bola yete̱na je o bete̱medi be mabaise̱ ná di no̱nge bedomsedi o musunga. (Min. 22:3) Jombweye byembilan bō̱ ba Bibe̱l.

14. Nje jalabe̱ Yose̱f a bolino̱ munj’a Potifar di mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁴ Yose̱f a lee̱le̱ ná a ta a be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea diba, niponda a pomane̱no̱ banga bepuledi ba musonje  ba munj’a Potifar. (Langa Bebotedi 39:8, 9.) Omo̱ń a nika jalabe̱ a bolino̱ munj’a Potifar ná: “Ne̱ni neno̱ ná na bola ninka bobe bonde̱ne̱ o wusane̱ Loba e?” di lee̱le̱ nde ná jo̱nge̱le̱ lao di ta bowan na la Loba. Biso̱ pe̱ e? Dutea ná diko̱m lo̱ngo̱ l’ebolo di botedi o be̱ne̱ bedangwedi ba musonje o mbasanedi mo̱ngo̱. To̱so̱ ná moto a lomedi wa o telefon ango̱ mwe̱ndi to̱ maduta ma musonje. * E si me̱nde̱ be̱ wa ndutu o te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova yete̱na o ta o mádutea ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ nika, o domse̱ pe̱ oboso ba ponda nje o me̱nde̱no̱ bola.

15. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ Yehova jemea ka ba Bonayuda balalo e?

¹⁵ Jombweye tatan eyembilan a beso̱mbe̱ ba Bonayuda belalo, Sadrak, Mesak, na Abednego. Bedomsedi babu be bam o banga jowe̱ njimbid’a gol Kiṅe̱ Nebukadnesar a tano̱ a te̱se̱, na jalabe̱ ba bolino̱ kiṅe̱ ba lee̱le̱ ná ba ta ba bia jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea be̱ la jemea. (Bbu. 20:4, 5; Dan. 3:4-6, 12, 16-18) Dutea ná so̱ngo̱ ń’ebolo a baise̱ wa ná o sange njangi ońola ngando ńe mulatako n’ebasi e kwedi. Nje o me̱nde̱no̱ bola e? O mulopo ma jenge̱le̱ ná o se̱le̱ be̱ o be bete̱medi, ońola nje o si mase̱le̱no̱ dutea tatan ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ nika e? Yi ńai a bete̱medi i po̱i so̱ te̱, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o kwala na bola nje e te̱nge̱n ka nje te̱ ba Bonayuda balalo ba bolino̱.

16. Ne̱ni be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ la bwam la jo̱nge̱le̱ la Yehova di mongwane̱no̱ biso̱ o boṅsane̱ ke̱ e po̱i ná mado̱kita ma boleye biso̱ o musunga e?

¹⁶ Di dutedi te̱ oboso ba ponda o to̱ti la be̱ jemea nika pe̱ ńe ná ńongwane̱ biso̱ ke̱ e po̱i ná mado̱kita ma boleye biso̱ o musunga. Ye mbale̱ ná di si mano̱ngo̱ maya o mususu to̱ mongo mao mande̱ne̱ mane̱i, nde beboledi ba do̱kita bō̱ bena be mabolane̱ maya be mabaise̱ ná moto te̱ a no̱nge bedomsedi bao be se̱medi o bete̱sedi ba Bibe̱l be mabole̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova. (Bebolo 15:28, 29) Ponda ńangame̱n ńa no̱ngo̱ be bedomsedi e titi ke̱ jā o do̱kita, oteten a sese to̱ owas’a mańakisan ma pomane̱ no̱ngo̱ bedomsedi.  Tatan nde jangame̱nno̱ po̱ngo̱ muwaso, di londe̱ dipapa go̱bina a membano̱ di malangwe̱ ne̱ni di me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ ná ba boleye biso̱ ka kart dpa, di kwala pe̱ na do̱kita lasu. *

17-19. Ońola nje yeno̱ mweńa o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova tatan e? Bola eyembilan a bete̱medi bō̱ bena be mapule̱ ná di boṅsane̱ tatan.

¹⁷ O sukan, jombweye jalabe̱ Yesu a pomane̱no̱ bola Petro o Mateo 16: 22 ponda nun a bolino̱ mo̱ malea ma mpenga ná: “[Bwea wame̱ne̱] ndedi a Sango.” Ye̱ke̱i te̱ Yesu a ta a máse̱le̱ dutea eyeka o nje Loba a tano̱ a pula ná a bole, na o bedinge̱ bena be ta bombwea longe̱ lao na kwed’ao. Di so̱ṅtane̱ louse̱ bedomsedi bao o tika be̱ jemea na bola pe̱ longe̱ lao ka diko̱ti.​—Langa Mateo 16:21-23.

¹⁸ Yehova a mapula nin we̱nge̱ ná tumba lao di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱ na no̱ngo̱ pe̱ dongo o ebol’a dikalo na ngud’abu ńe̱se̱. (Mat. 6:33; 28:19, 20; Yak. 4:8) Ka nje te̱ e tombino̱ na Yesu, bato ba mapuleye̱ biso̱ bwam be ná ba keka pandise̱ biso̱ na ni ngea. K’eyembilan, so̱ngo̱ ń’ebolo e te̱ pula bola wa epolo yasam o wum’ebolo na bata pe̱ jonde̱le̱ musawedi mo̱ngo̱, nde e be̱ ná nika e me̱nde̱ no̱ngo̱ne̱ wa pond’ango̱ ńa mambo ma mudī, nje o me̱nde̱no̱ bola e? To̱so̱ ná wangame̱n jasumwe̱ ombo’a so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱ o wala o esukulu epe̱pe̱ ná o bate jokwa. Mo̱ ni ponda nde o me̱nde̱no̱ botea kane̱, po̱ngo̱ muwaso, kwala na mbia mo̱ngo̱ na batudu denge̱ o mano̱ngo̱ bedomsedi e? Ońola nje o titino̱ ná wokwa bia jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea nika tatan ná jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ di be̱ bowan na lao e? Na nika nde o me̱nde̱no̱ we̱le̱ lembe̱ yi ńai a bete̱medi yete̱na o so̱be̱ oten. O me̱nde̱ bia ná te̱ite̱i nje bola ońolana o ta o máno̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova.

¹⁹ We pe̱ ná o dutea o bete̱medi bepe̱pe̱ be ná be po̱ye̱ wa epańpań. Ye mbale̱ ná di titi ná di boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ ońola bete̱medi be̱se̱. Nde di dutedi te̱ o jo̱nge̱le̱ la Yehova o pond’asu ńa jokwa la biso̱me̱ne̱, di me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ nje jokono̱ na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo o to̱ njika bete̱medi jeno̱. Niponda jeno̱ o jokwa di bole ná di bie jo̱nge̱le̱ la Yehova, di bole ná jo̱nge̱le̱ lasu di be̱ bowan na lao, di duteye pe̱ ne̱ni nika ńeno̱ ná ńongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam tatan na o kie̱le̱ ni maye̱.

20, 21. (a) Ońola nje di me̱nde̱no̱ bwane̱ wonja ni be̱n myoyo muńe̱nge̱ o was’a peńa e? (b) Ne̱ni jeno̱ te̱ nde ná di bwane̱ ni wonja muńe̱nge̱ tatan e?

²⁰ Biso̱ be̱se̱ je o jenge̱le̱ was’a peńa. Jita lasu di menge̱le̱ longe̱ di si be̱n su o paradisi o wase. Owas’a bediedi ba Janea, mbel’a moto e me̱nde̱ te̱me̱ wonja na sese na take ńe̱se̱ ńa yen ebe̱yed’a mambo. Ye mbale̱ ná, to̱ o was’a peńa pe̱ bato ba me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ wonja o po̱so̱ nje e do̱lisan babo̱.

²¹ Ye mbale̱ ná, ni wonja e me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ myoyo. O nje e mombweye̱ nje ye bwam na nje ye bobe, mambenda ma Yehova na jo̱nge̱le̱ lao nde ba me̱nde̱ die̱le̱ bamilema mi sibi. Nika pe̱ e me̱nde̱ wana muńe̱nge̱ munde̱ne̱ na njoaso’a musango. (Mye. 37:11) Nde o nin we̱nge̱, je te̱ nde ná di be̱ muńe̱nge̱ yete̱na di boli ná mo̱nge̱le̱ masu ma be̱ bowan na ma Yehova.