1. Ońola nje Yehova a bolino̱ biso̱ jabea la diba e?

 YEHOVA e nde “Loba la bonam,” a mapula ná biso̱ pe̱ di be̱ bonam. (1 Tim. 1:11) A boli biso̱ mabea jita ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. (Yak. 1:17) Jabea diwo̱ oteten a ma mabea le nde diba. Mome na muto ba bane̱ te̱ ba mabola kakane̱ ná ba mato̱ndo̱ne̱ ba mabolane̱le̱ pe̱ edube. Kombe̱ la mulatako ma ngińa oteten abu di mabola ná ba be̱ bonam na mbale̱.—Min. 5:18.

 2. Nje e mabolane̱ o jita la maba we̱nge̱ e?

² Nje ye bobe ye nde ná, jita la babaedi we̱nge̱ ba madimbea makakane̱ ba bolino̱ o buńa babu ba diba. Nik’e mabola ná ba titi bonam. Bolangi bō̱ ba Organisation Mondiale de la Santé bo malee̱ ná bome ba madipa bito babu, ba malangwea babo̱ byala ba njo, ba matakise̱ pe̱ babo̱ o mbadi jita. Mome nu mabole̱ nika e ná a bola munj’ao edube oboso ba bato nde a takise̱ mo̱ o mboa. Jita la maba ma be̱n pe̱ mitakisan ke̱ mome a mombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba.

 3. Nje ye ná e bola ná bome ba bai ba be̱ne̱ bedangwedi ba njo te̱nge̱ne̱ bito babu e?

³ Nje e mabole̱ ná bome bō̱ ba be̱ njo na bito babu e? Yen ebe ba kokisabe̱ nde na sango ńe njo, ba mo̱nge̱le̱ so̱ ná be̱ la njo le nde eboledi yena e te̱nge̱n. Bape̱pe̱ pe̱ ba mese̱le̱ ná bose̱di bo be̱ne̱ ngińa omo̱ń abu, bwena yen ebe bo masue̱le̱ jo̱nge̱le̱ ná “mom’a mbale̱” angame̱n bolane̱ ngińa o lee̱ munj’ao ná mo̱ nde a maneye̱. Ba si lee̱ bome bō̱ ne̱ni jalea besengedi babu, name̱ne̱ pe̱ na malinga mabu. Jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba di boli ná bome bō̱ ba be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la mpenga jombwea bito na mulatako ma mome na muto. Mbata na nika, bolangi bō̱ bo malee̱ ná diboa la COVID-19 di boli ná bome jita ba botedi be̱ njo. Mbale̱ ńe nde ná, njo̱m to̱ po̱ e titi ńangame̱n bole̱ ná  mome a be̱ne̱ bedangwedi ba njo te̱nge̱ne̱ munj’ao.

 4. Njika jangame̱ye̱ bome be kriste̱n bangame̱nno̱ no̱ngo̱ e, ońola nje pe̱ e?

⁴ Bome be kriste̱n bangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná ba s’e̱ne̱ bito o mbad’a mpenga kane̱ni wase e me̱ne̱no̱ babo̱. a Ońola nje e? Njo̱m po̱ ńe nde ná ponda iwo̱ nje moto a mo̱nge̱le̱no̱ e matute̱le̱ mo̱ o bola mambo mō̱ te̱nge̱. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ i ta o Roma ná i “si no̱ngo̱ bowan ba nin wase.” (Rom. 12:1, 2) Ponda Paulo a tiledino̱ bonasango ba Roma, mwemba mu ta mu mábokabe̱ mimbu jita. Nde, byala ba Paulo be malee̱ ná mo̱nge̱le̱ na beboledi ba nin wase ba ta ba dia ba be̱n ngińa omo̱ń abu. Ońola nika nde ome̱le̱no̱ babo̱ ná ba tukwe mo̱nge̱le̱ mabu na bedangwedi babu. Ye̱ke̱i te̱ ma malea ma mombwea pe̱ bome be kriste̱n we̱nge̱. Nje ye bobe ye nde ná, bō̱ bese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma wase ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń abu, bō̱ mo̱me̱ne̱ ba ta njo na bito babu. b Ne̱ni Yehova a mapulano̱ ná mome ombweye munj’ao e? Di maso̱ jalabe̱ o epas’a Bibe̱l ya dibongo ya din jokwa.

 5. Bupisane̱ 1 Petro 3:7, ne̱ni mome angame̱nno̱ jombwea munj’ao e?

⁵ Langa 1 Petro 3:7. Yehova a manea bome ná ba bole bito babu edube. Mome nu mabole̱ munj’ao edube a mombwea mo̱ na muyao na ndolo. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni mome eno̱ ná a bola munj’ao edube. Nde di se̱le̱ kwalea ońola bedangwedi be si mabole̱ bito edube.

BANGA BEDANGWEDI BE SI MABOLE̱ MUNJ’ANGO̱ EDUBE

 6. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bome be njo na bito babu e? (Kolose 3:19)

⁶ Be̱ la njo. Yehova a singe̱ moto ńe njo. (Mye. 11:5) A singe̱ tobotobo bome bena be njo na bito babu. (Maleaki. 2:16; langa Kolose 3:19.) Bupisane̱ epas’a Bibe̱l ya dibongo ya din jokwa,1 Petro 3:7, mome a sombwedi te̱ munj’ao bwam, nik’e me̱nde̱ ńamse̱ mulatako mao na Loba. Yehova e ná a si senge mika mao.

 7. Bupisane̱ Efeso 4:31, 32, njika pat’a byala bome ba bai ba s’angame̱nno̱ bolane̱ e? (Ombwa pe̱ “Beteledi b’eyala.”)

⁷ Bolane̱ la byala ba njo. Bome bō̱ ba matuse̱ bito babu na byala ba njo na be mabwesane̱ ndutu. Nde Yehova a singe̱ “malinga, pidi, myambo, na dibena.” c (Langa Efeso 4:31, 32.) A masenga mambo me̱se̱. Yehova a mombwea mbadi mome a makwalisane̱no̱ munj’ao, to̱ ponda moto nupe̱pe̱ a titino̱ na babo̱. Mome nu makwalisane̱ munj’ao na njo a mańamse̱ nde diba lao name̱ne̱ pe̱ na mulatako mao na Loba.—Yak. 1:26.

 8. Nje Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba e, ońola nje pe̱ e?

⁸ Jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba e? A singe̱ mo̱. Mome ńena nu mombwe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba a si mabola munj’ao edube, a mańamse̱ pe̱ mulatako mao na Yehova. d Yehova a mengane̱ mome ná a benge be̱ munj’ao jemea seto̱ buka te̱ o bebolo nde  o mo̱nge̱le̱ pe̱. Yesu a kwali ná moto nu mombwe̱ muto na bepuledi ba bobe, ke̱ a máwite̱ nde musonje o “mulema mao.” e—Mat. 5:28, 29.

 9. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mome nu mańakisane̱ munj’ao o bola mambo ma maye̱use̱ mo̱ ke̱ be o lata e?

⁹ Ńakisane̱ la muto o bola nje a si mapulano̱ bola o pond’a lata. O pond’a lata, bome bō̱ ba mańakisane̱ bito babu o bola mambo mena ma maye̱use̱ babo̱, ma takise̱ pe̱ doi labu la mulema. Yehova a singe̱ yi ńai a bedangwedi bena be mukubo, be si mombweye̱ pe̱ to̱ bwam ba bane̱. A mengane̱ mome ná a to̱nde munj’ao a bole pe̱ besengedi bao edube. (Efe. 5:28, 29) Nje mome ńe kriste̱n angame̱nno̱ bola yete̱na a maye̱use̱ munj’ao, to̱ e njo na mo̱, to̱ a mombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba e? Ne̱ni eno̱ ná a tukwa mo̱nge̱le̱ mao na bedangwedi bao e?

NE̱NI MOME ENO̱ NÁ ESE̱LE̱ BEDANGWEDI BA BOBE

10. Ne̱ni bome beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Yesu e?

¹⁰ Nje ye ná yongwane̱ mome o buka bedangwedi ba njo na be maye̱use̱ munj’ao e? Angame̱n po̱ngo̱ miwe̱n o jembilane̱ Yesu. To̱ná Yesu a si tano̱ a ba, mbadi ombwedino̱ bokwedi bao ńe nde eyembilan a bwam ya ne̱ni mome angame̱nno̱ jombwea munj’ao. (Efe. 5:25) K’eyembilan, jombweye nje bome ba bai beno̱ ná bokwa na mbadi Yesu ombwedino̱ bamuloloma bao na mbadi a tano̱ a kwalisane̱ babo̱.

11. Ne̱ni Yesu ombwedino̱ bamuloloma bao e?

¹¹ Yesu a ta muyao na bamuloloma bao a bola pe̱ babo̱ edube ponda ye̱se̱. A si ta njo, a si ta pe̱ to̱ anea babo̱. To̱ná a tano̱ Sango abu na Mulēd’abu, Yesu a si bolane̱ doi lao la byanedi o bola ná be̱ne̱ ná ba bo̱bi to̱ ná ba bwe mo̱ bo̱ngo̱. O diwengisan, na sibise̱ la ńolo a boledi nde babo̱. (Yohane 13:12-17) A langwedi bokwedi bao ná: ‘Okwa na mba; ebanja ne pī na mulema musibi, nde lo makusa wumse̱ o midī mańu.’ (Mat. 11:28-30) Maka ná Yesu a ta pī. Moto ńe pī a titi moto nu bo̱bi. Nde, a be̱n ngińa o jalea ńolo. Ba kumo te̱ mo̱, a mabenga be̱ pī nde alea pe̱ besengedi bao.

12. Ne̱ni Yesu a tano̱ a kwalisane̱ bane̱ e?

¹² Yesu a lo̱ki embe̱ pe̱ bane̱ na byala bao. A si kwalisane̱ bokwedi bao na byala ba njo. (Lukas 8:47, 48) To̱ ponda basingedi bao ba tano̱ ba loa mo̱ ba kumwa pe̱ mo̱, ‘a si timbise̱le̱ lou.’ (1 Petro. 2:21-23) Ngedi iwo̱, Yesu a po̱si o ja na pī o mulopo ma jalabe̱ o mbad’a bobe. (Mat. 27:12-14) E se̱ eyembilan a bwam ońola bome be kriste̱n e!

13. Bupisane̱ Mateo 19:4-6, ne̱ni mome eno̱ ná a “tingame̱ na munj’ao” e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹³ Yesu anedi bome ná ba benge be̱ bito babu jemea. A timbise̱le̱ byala ba Sango, ńena nu kwali ná mome angame̱n “tingame̱ na munj’ao.” (Langa Mateo 19:4-6.) Eyal’a Grikia ba bolane̱no̱ o yen epasi ońola “tingame̱ na” e mapula nde kwala ná “batame̱.” Ońola nika nde, mulatako oteten a mome na muto mwangame̱nno̱ benga be̱ ngińa biana ba batame̱ nde mō̱ na nune̱. Mulatako mabu mu titi ná mu ńama esibe̱ ná nik’e takise̱ babo̱ babane̱. Mome nu be̱n ni ńai a mulatako na munj’ao a mabanga jombwa pat’a bedinge̱dinge̱ ba mbamba ye̱se̱. A me̱nde̱ pomane̱ sumwa “miso̱ mao o mambo  m’ewolo.” (Mye. 119:37) A mańo̱ male na miso̱ mao ná a si mombwa muto nupe̱pe̱ o mbadi ni si te̱nge̱n.—Hiob 31:1.

14. Njika mambo mome ńe njo angame̱nno̱ bola ná a po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova na munj’ao e?

¹⁴ Mome ńena ńe njo na munj’ao nu be̱n pe̱ byala ba njo, angame̱n bola mambo ma mongwane̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova na munj’ao. Ma mambo me nde nje e? Laboso, angame̱n jemba ná a be̱n bo̱bo̱. To̱ lambo di si wutame̱ o miso̱ ma Yehova. (Mye. 44:22; Mul. 12:14; Bon. 4:13) Di londe̱ maba, a s’angame̱n pe̱ be̱ njo na munj’ao nde angame̱n tukwa bedangwedi bao. (Min. 28:13) Di londe̱ malalo, angame̱n baise̱ munj’ao na Yehova milakisan, a benga pe̱ wasa lakise̱ labu. (Bebolo 3:19) Angame̱n pe̱ so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a bole mo̱ ńo̱ng’a tukwa, ongwane̱ pe̱ mo̱ o jalea mo̱nge̱le̱ mao, byala bao na bebolo bao. (Mye. 51:12-14; 2 Kor. 10:5; Fil. 2:13) Di londe̱ mane̱i, a mabola mambo kaponda mika mao tongwea ná singe̱ pat’a njo ye̱se̱ na byala ba njo be̱se̱. (Mye. 97:10) Di londe̱ matanu, angame̱n pomane̱ wasa jongwane̱ la batatedi ba ndolo ba mwemba. (Yak. 5:14-16) Di londe̱ mutoba, angame̱n te̱se̱ mambo ńai ńena a si mabe̱ne̱no̱ pe̱ bedangwedi be si te̱nge̱n o mińa mi maye̱. Mome nu mombwe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba pe̱ angame̱n bupe̱ man matanga mutoba. Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n mao ná a tukwe bedangwedi bao. (Mye. 37:5) Nde mome a s’angame̱n buka te̱ jembe̱ bola mambo mena ma mabwese̱ munj’ao ndutu. Angame̱n pe̱ jokwa o bola mo̱ edube. Ne̱ni eno̱ ná a bola nika e?

NE̱NI BOLA MUNJ’ANGO̱ EDUBE

15. Ne̱ni mome eno̱ ná a lee̱le̱ munj’ao ná a to̱ndi mō̱ e?

¹⁵ Lee̱le̱ mo̱ ná o to̱ndi mo̱. Bonasango bō̱ bena be bonam o diba labu ba be̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bola lambo buńa te̱ o lee̱ bito babu ná ba to̱ndi babo̱. (1 Yohane 3:18) Mome angame̱n lee̱le̱ munj’ao  ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ o mambo masadi ka kwe̱ dia lao na sokane̱ mo̱. E ná a lomea mo̱ mye̱ndi o telefon, a langwea mo̱ ná: “Ne o jo̱nge̱le̱ wa” to̱ baise̱ mo̱ ná “E mala ne̱ni e?” Ponda iwo̱ pe̱, e ná a tilea mo̱ leta a malangweano̱ mo̱ nate̱na njika dikala a to̱ndino̱ mo̱. Mome a mabola te̱ man mambo, a mabola nde munj’ao edube ouse̱ pe̱ diba labu.

16. Ońola nje mome angame̱nno̱ langwea munj’ao ná e mo̱ tiki e?

¹⁶ Langwea mo̱ ponda ye̱se̱ ná e wa tiki. Mome ńena nu mabole̱ munj’ao edube a membe̱ mo̱. Mbadi po̱ ńa bola nika ńe nde ke̱ a si madimbea sesa mo̱ ponda te̱ ońola nje ye̱se̱ a mabolano̱ o sue̱le̱ mo̱. (Kol. 3:15) Mome a sesi te̱ munj’ao na mbale̱, nik’e makwangwe̱le̱ munj’ao mulema. Munj’ao a me̱nde̱ je̱ne̱ ná e mbo̱le̱, a be̱ mbaki ná a to̱ndo̱be̱, a mabolabe̱ pe̱ edube.—Min. 31:28.

17. Ne̱ni mome a malee̱le̱no̱ munj’ao edube e?

¹⁷ Be̱ muyao o bole pe̱ mo̱ edube. Mome ńena nu to̱ndi munj’ao a malee̱le̱ mo̱ ná e tiki a to̱ndi pe̱ mo̱ jita. A me̱ne̱ nde mo̱ ka jabea la tiki di wu na Yehova. (Min. 18:22; 31:10) Nik’e matute̱le̱ mo̱ o jombwea mo̱ na muyao na edube, to̱ o pond’abu ńa lata. A si me̱nde̱ ńakisane̱ mo̱ o bola mambo ma maye̱use̱ mo̱, ma mabwese̱ mo̱ iso̱n na ma matakise̱ doi lao la mulema. f Mo̱me̱ne̱ pe̱ angame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná a benge kombe̱ doi la mulema di sangi oboso ba Yehova.—Bebolo 24:16.

18. Nje bome bangame̱nno̱ domse̱ o bola e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Mambo mane̱i o bola o be̱ mome ńe edube.”)

¹⁸ A bome ba bai, bińo̱ le ná lo be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱, e pe̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ miwe̱n me̱se̱ lo po̱ngo̱no̱ o bola bito bańu edube o matongo ma longe̱ lańu le̱se̱. No̱ngo̱ bedomsedi ba bola mo̱ edube tongwea na banga bola lambo di masengise̱ mo̱ sese, tongwea na lee̱le̱ mo̱ muyao, lee̱le̱ mo̱ ná e tiki , lee̱le̱ pe̱ pe̱ mo̱ ná o to̱ndi mo̱. O boli te̱ nika, o malee̱le̱ nde mo̱ ná o to̱ndi mo̱, e pe̱ wa tiki. Bola munj’ango̱ edube, o me̱nde̱ tata mulatako mwe mweńa buka mye̱se̱, nika ńe nde mulatako mo̱ngo̱ na Yehova.—Mye. 25:14.