1. Nje bato jita ba mabolano̱ we̱nge̱ e?

 YEN ebe o maki ná bato jita we̱nge̱ ba to̱ndi babo̱me̱ne̱ buka bane̱ e? K’eyembilan, bō̱ ba mabolane̱ milongwa ma bekwali ma inte̱rne̱t o lee̱le̱ ńolo na o lee̱ mambo ba mabolano̱. Nde, ngusu buka te̱ nde i mabole̱ Yehova Loba edube we̱nge̱. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea nje bola Yehova edube di mapulano̱ kwala na nje yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o bola nika. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni bola Loba edube yangame̱n mo̱ na ne̱ni mo̱me̱ne̱ pe̱ a me̱nde̱no̱ bola dina lao edube o kie̱le̱ ni maye̱.

BOLA YEHOVA EDUBE NJE NIK’E MAPULANO̱ KWALA E?

 2. Ne̱ni Yehova a lee̱no̱ edub’ao o mudongo ma Sinai e? (Ombwa pe̱ duta.)

² Edube ye nde nje e? O Bibe̱l, eyala ná “edube” ye ná yombwea mambo me̱se̱ ma mawe̱le̱ moto bonde̱ne̱. Yehova a lee̱le̱ edub’ao o dime̱ne̱ dinde̱ne̱ ponda to̱ ininga ombusa mo̱ te̱se̱ Bonaisrael wonja na mukoma o Egipto. Dutea ná we o je̱ne̱ lodun la bato ba Israel lo te̱m owas’a mudongo ma Sinai o senga nje Loba a mapulano̱ langwea babo̱. Diwindiwindi la pibo di kudumane̱ mudongo. Nde dibokime̱ne̱, soa la mińangadu dinde̱ne̱ di botea—yen ebe mudongo pe̱ mu botedi doa wea—di kumwa souse̱ wuma ba tano̱ ba te̱me̱ ná pukupuku, o mulemlem ma ponda mo̱te̱mo̱te̱, ngad’a loba na doi la museba la ngińa pe̱ ba ta. (Bbu. 19:16-18; 24:17; Mye. 68:9) Dutea te̱ ne̱ni Bonaisrael ba tano̱ ba ńaka ponda Yehova a lee̱le̱no̱ edub’ao na ngiń’ao ni pakapakan.

 3. Ne̱ni jeno̱ ná di bola Yehova edube e?

³ Nje pe̱ kwala ońola bato ba benama e? Mo̱ biso̱ pe̱ je ná di bola Yehova edube e? E, je ná. Mbadi po̱ ńa bola Yehova edube ńe nde ke̱ di malangwea bane̱ mambo  jombwea ngiń’ao ńa betańsedi na bede̱mo bao ba bwam. Di mabola pe̱ Loba edube ke̱ di masesa mo̱ ońola mambo me̱se̱ ongwane̱no̱ biso̱ o bola. (Yes. 26:12) Kiṅe̱ David a ta nde eyembilan a tobotobo ya moto nu boli Yehova edube. O muka a kane̱no̱ oboso ba jako̱to̱ne̱ la Israel, David a langwedi Loba ná: “Bonde̱ne̱, ngińa, edube, bebukedi na jasame̱ be nde bo̱ngo̱, a Yehova! Ebanja wa nde o be̱n me̱se̱ me o mo̱ń na o wase.” David a bo̱le̱no̱ kane̱, “na jako̱to̱ne̱ le̱se̱ di namse̱ Yehova.”—1 Mya. 29:11, 20.

 4. Ne̱ni Yesu a bolino̱ Yehova edube e?

⁴ Ponda Yesu a tano̱ o wase, a boli Sango ao edube, a langwea bato ná Yehova nde a mabole̱ mo̱ ngińa o po̱ngo̱ betańsedi. (Marko 5:18-20) Yesu a boli pe̱ Yehova edube tongwea na mbadi a to̱pino̱ jombwea Sango ao name̱ne̱ pe̱ na mbadi ombwedino̱ bane̱. Mudio mō̱, Yesu a ta a lee̱ o ndabo a ndongame̱n. Muto mō̱ a ta oteten a basengedi bao ńena nu ta owas’a ngiń’a mudī ma bobe etum a 18 mbu. Mu mudī ma bobe mu ta mu bola ná umbame̱ kańena a si ta a we̱le̱ te̱se̱ ńolo na sim. E se̱ take e! Ndedi e tute̱le̱ Yesu o sisea be̱be̱ na nu muto na mo̱ a kwalane̱ mo̱ na muyao ná: “A muto, o te̱m wonja na diboa lo̱ngo̱.” Na mo̱ a ne̱nge̱le̱ mā omo̱ń ao, na dibokime̱ne̱ nu muto a te̱se̱ ńolo na sim nde a “sesa Loba,” na mo̱ a be̱ne̱ pe̱te̱ ja la bwam n’edube! (Lukas 13:10-13) Nu muto a ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o sesa Yehova, biso̱ pe̱ di be̱n mo̱.

NJE E MATUTE̱LE̱ BISO̱ O BOLA YEHOVA EDUBE E?

 5. Njika njo̱m di be̱nno̱ o bola Yehova edube e?

⁵ Di masesa Yehova ońolana di mabola mo̱ edube. Di be̱n njo̱m jita o bola mo̱ edube. Yehova nde e ńangum; ngiń’ao e si be̱n moyo. (Mye. 96:4-7) Njib’a dibie̱ lao e me̱ne̱ne̱ o mambo a wekino̱. Mo̱ nde e tongo a longe̱ lasu na musue̱le̱ mo̱. (Bbī. 4:11) E jemea. (Bbī. 15:4) A matongwe̱le̱ o nje ye̱se̱ a mabolano̱ a malondise̱ pe̱ makaki mao. (Yos. 23:14) Ońola nika nde muto̱ped’a mudī Yeremia a kwalino̱ jombwea Yehova ná: “To̱ mō̱ a titi ka wa oteten a babiedi ba matumba be̱se̱ na o manea mabu me̱se̱”! (Yer. 10:6, 7) Na mbale̱, di be̱n njo̱m jita o bola Sango asu ńe o mo̱ń edube. Nde di si mabola Yehova edube buka te̱, di to̱ndi pe̱ mo̱ ońola bede̱mo bao ba bwam.

 6. Ońola nje di to̱ndino̱ Yehova e?

⁶ Di mabola Yehova edube ońolana di to̱ndi mo̱ jita. Jombweye bede̱mo ba Yehova bō̱ bena be matute̱le̱ biso̱ o to̱ndo̱ mo̱. E ndedi. (Mye. 103:13; Yes. 49:15) Di mataka te̱ mo̱ pe̱ a mataka. (Sak 2:8) A mongwane̱ biso̱ o sisea be̱be̱ na mo̱ na be̱ pe̱ mo̱ diko̱m. (Mye. 25:14; Bebolo 17:27) A sibise̱ pe̱ ńolo; “a mato̱nge̱ miso̱ o jombwa mo̱ń na wase. A masumwa ńandutu o dibudu.” (Mye. 113:6, 7) Ne̱ni moto a si me̱nde̱no̱ sesa Loba lasu lasam e?—Mye. 86:12.

 7. Njik’epol’a tobotobo di be̱nno̱ e?

⁷ Di mabola Yehova edube ońolana di mapula ná bato bape̱pe̱ ba bie mo̱. Bato jita ba si bi mbale̱ jombwea Yehova. Ońola nje e? Ońolana Satan a dimse̱ so̱ṅtane̱ labu na mpoṅ munde̱ne̱ a camane̱no̱ jombwea Mo̱. (2 Kor. 4:4) Satan a boli ná bato ba dube̱ ná Yehova e nde Loba la malinga, a si mombwea biso̱, mo̱ pe̱ nde e njo̱m a take ńe o wase. Nde biso̱ di bi mbale̱ jombwea Loba lasu! Di be̱n epolo o langwea bane̱ njika pat’a Loba eno̱ na mbale̱ na jongwane̱ pe̱ babo̱ o bola  mo̱ edube. (Yes. 43:10) Myenge 96 mu makwalea nde tobotobo ońola bola la Yehova edube. Di nombwea te̱ byala bō̱ ba mun Myenge be wu na mudī musangi di duteye ońola mbadi jeno̱ ná di bola Yehova edube yangame̱n mo̱.

NE̱NI JENO̱ NÁ DI BOLA YEHOVA EDUBE YANGAME̱N MO̱ E?

 8. O njika mbadi jeno̱ ná di bola Yehova edube e? (Myenge 96:1-3)

⁸ Langa Myenge 96:1-3. Je ná di sesa Yehova tongwea na nje di makwalano̱ ońol’ao. Min myemba mi malangwea baboledi ba Yehova ná ba ‘Lo̱ngeye Yehova,’ ba “sese dina lao,” ba ‘langwe jongise̱ lao,’ ba ‘pandise̱ pe̱ edub’ao oteten a basibi.’ Mbadi yin jeno̱ ná di bola Sango asu ńe o mo̱ń edube. Bonayuda ba jemea na kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso ba ta musunga o langwea bape̱pe̱ mambo ma bwam Yehova a bolino̱ ońol’abu na lingea pe̱ dina lao. (Dan. 3:16-18; Bebolo 4:29) Ne̱ni jeno̱ ná di bola mulemlem e?

9-10. Nje eyembilan a Angelena e mokwe̱le̱no̱ wa e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁹ Di no̱nge eyembilan a Angelena, a munańango mō̱ nu maje̱ o Amerika. Na ngiń’a mulema ńe̱se̱, a lingedi dina la Yehova o wum’ao y’ebolo. Kana a tano̱ nde a wa no̱ngo̱be̱ o ebolo, Angelena a ta a belabe̱ o ndongame̱n owe̱ni baboledi ba peńa be̱se̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ epolo o langwea mako̱m mabu m’ebolo mambo jombwea longe̱ labu. Angelena a boṅsane̱ maduta ma malee̱ muńe̱nge̱ a be̱nno̱ o be̱ Mboṅ a Yehova. Nde, obiana a mano̱ngo̱ eyala, diko̱m l’ebolo di se̱le̱ to̱pe̱ di kwali ná di kokisabe̱ nde o mbia ma Mboṅ a Yehova. Na mo̱ di botea yo̱ye̱ belēdi basu. Angelena mo̱ ná: “Mulema mu ta mumba mba. Nde na baise̱ mbame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mese̱le̱ ná moto a to̱pe mpoṅ jombwea Yehova e? Nga na malingea mo̱ e?’”

¹⁰ Ponda diko̱m lao l’ebolo di bo̱le̱no̱ to̱po̱, Angelena a kane̱ o mulema. Na mo̱ a kwalane̱ di diko̱m na muyao ná: “Mba pe̱ ne nde ka wa. Na kokisabe̱ nde o mbia ma Mboṅ a Yehova, na dia pe̱ mo̱ nate̱na tatan.” Wuma ye̱se̱ i ta ná pī; nde, na jalea la ńolo Angelena a lee̱ maduta ma mako̱to̱ne̱ ma Mboṅ a Yehova mena ma mabwesane̱ muńe̱nge̱, a teleye̱ pe̱ mambo a dube̱no̱ na muyao.  (1 Pet. 3:15) Nje nik’e wanno̱ e? Angelena a bo̱le̱no̱ ekwal’ao, nu moto a jai na pī. Embi na ná ma maduta mo̱nge̱le̱ mo̱ mambo ma bwam e̱nno̱ ke̱ a dia eso̱mbe̱ a mukea pe̱ o mako̱to̱ne̱ ma Mboṅ a Yehova. Angelena mo̱ ná: “E te̱nge̱ ná di lingeye Yehova. Ye pe̱ nde biso̱ edube o bola nika.” Biso̱ pe̱ di be̱n edube ya sesa Yehova na bola mo̱ edube to̱ e be̱ nde ná bane̱ ba si mabola nika.

11. Ne̱ni bokwedi ba Yehova ba mbale̱ ba mabupe̱no̱ ponda ye̱se̱ bete̱sedi be maso̱be̱ o Myenge 96:8 e?

¹¹ Langa Myenge 96:8. Je ná di bola Yehova edube na bema basu ba tiki. Ba ba mowe̱ Yehova na mbale̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ bola mo̱ edube o ni mbadi. (Min. 3:9) K’eyembilan, Bonaisrael ba boli mo̱ni na bema ba tiki o longa na sabangane̱ tempe̱l. (2 Ki. 12:4, 5; 1 Mya. 29:3-9) Bokwedi ba Yesu bō̱ “bongwane̱ mo̱ na bema babu” ná mo̱ na bamuloloma bao ba we̱le̱ be̱ne̱ nje e ta e pula babo̱. (Lukas 8:1-3) Kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso pe̱ yongwane̱ bonasango na bonańango abu bena njai ninde̱ne̱ e tano̱ e ko̱ye̱. (Bebolo 11:27-29) We̱nge̱, biso̱ pe̱ je ná di bola Yehova edube na mabea masu ma wonja.

12. Ne̱ni mabea masu ma wonja meno̱ ná ma bola Yehova edube e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹² Jombweye eyembilan ewo̱ yena e malee̱ ne̱ni di mabolano̱ Yehova edube na mabea masu. Bolangi bō̱ bo malangwa nje e tombi ponda mwanjakolo mwindino̱ ponda bwaba o Zimbabwe o 2020. Buka lodun la bato lo wusa wo̱ ońolana lo si ta lo be̱ne̱ da; munańango mō̱ nu belabe̱ ná Prisca pe̱ a ta o mu muso̱ngi. To̱ na be bete̱medi ba bobe, Prisca alane̱ nde ko̱lo̱ngo̱ne̱ lao la te̱ dikalo Muko̱su te̱ na Done̱su te̱ oboso, to̱ o pond’a sa la myonda. Myoyo mao ma mboa mi ta mi yo̱ye̱ mo̱ ońolana a ta nde ala o dikalo o mulopo ma bola ebolo o myonda mao, ba kwala ná, “O me̱nde̱ wo̱ na njai.” Prisca a ta nde alabe̱ babo̱ na mbaki ná: “Yehova a si macaka baboledi bao to̱ buńa.” Ponda to̱ ininga ombusa nika, a kusane̱ bebokedi basu jongwane̱ la pond’a mbeu a ńolo nika ńe nde da na mambo mape̱pe̱. Di jongwane̱ la pond’a mbeu a ńolo di we̱li nde o bolabe̱ ońolana di mabola mabea ma wonja. Myoyo  ma mboa ma Prisca mi ta mi ńaka, mi kwalane̱ mo̱ ná: “Loba a si caki wa to̱ buńa, di mapula so̱ jokwa bia mo̱.” Bato samba oteten a myoyo mao ma mboa ba botedi jukea o ndongame̱n.

13. Ne̱ni bedangwedi basu beno̱ ná be bola Yehova edube e? (Myenge 96:9)

¹³ Langa Myenge 96:9. Je ná di bola Yehova edube na bedangwedi basu. Prisi i ta yangame̱n sanga ke̱ i mabolea o tempe̱l a Yehova. (Bbu. 40:30-32) Nde, nje ye mweńa buka bosangi ba eyobo, ye nde bosangi o nje e mombweye̱ bedangwedi. (Mye. 24:3, 4; 1 Pet. 1:15, 16) Jangame̱n we̱ na ngińa o songwa “mudun a moto,” nika ńe nde bede̱mo na beboledi ba mbindo, nde di bo̱to̱ “mot’a peńa”, ńe nde mbad’a dutea na ńa bola ni malee̱ ná di membilane̱ Yehova na bede̱mo bao. (Kol. 3:9, 10) Na jongwane̱ la Yehova, to̱ bato bena be mbamba jita na ba tombise̱ njo be ná ba tukwa ba bo̱to̱ pe̱ mot’a peńa.

14. Nje myango ma Jack mi mokwe̱le̱no̱ wa e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Jombweye myango ma Jack, ńena nu ta mot’a njo na ń’ebwan ba tano̱ ba bele̱ ná Mudī ma bobe. Jack a ta a kusa mbako a kwedi ońolana a bo bato. Nde, ke̱ e o jenge̱le̱ ná a bwabe̱, Jack emedi o jokwa Bibe̱l na munasango mō̱ ńena nu ta nu pe̱pe̱le̱ ndabo a beboa a tano̱. To̱ na mambo ma bobe a bolino̱, Jack a songo mudun a moto na ponda a timbi pe̱ ńai ni dongame̱n ońola dubise̱. Jack a tuko o dime̱ne̱ lena buńa a tano̱ angame̱n bwabe̱, batate̱ ndabo a beboa bō̱ ba kom miso̱di ke̱ ba malangwea mo̱ byala ba munangan. Sonja po̱ ni ta nibolea o ni ndabo a beboa e kwali ná: “Jack a se̱le̱ nde be̱ mot’a beboa ńe bobe buka be̱se̱. Nde tatan ā nde mō̱ ńa ba be bwam buka be̱se̱.” Woki po̱ ombusa bwabe̱ la Jack, munasango ńena nu timbi o ndabo a beboa o tombise̱ ndongame̱n a woki, e̱n mot’a beboa mō̱ ńena ńukedi o ndongame̱n ka nged’ao ńaboso. Nje e tute̱le̱ mo̱ o jukea e? Mbadi Jack a tukono̱ e ta e ńakisane̱ mo̱, a puli so̱ bia nje a tano̱ angame̱n bola ná owe̱ Yehova. Na mbale̱, bedangwedi basu be ná be sesa Sango asu ńe o mo̱ń!—1 Pet. 2:12.

 NE̱NI YEHOVA A ME̱NDE̱NO̱ BOLA DINA LAO EDUBE O KIE̱LE̱ NI MAYE̱ E?

15. Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ sangise̱ dina lao ná bambam o kie̱le̱ ni maye̱ e? (Myenge 96:10-13)

¹⁵ Langa Myenge 96:10-13. Min myemba misukan ma Myenge 96 mi malee̱ ná Yehova e nde Mukaisedi na Kiṅe̱ ni te̱m na sim. Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ bola dina lao edube o kie̱le̱ ni maye̱ e? Tongwea na bekaisedi bao. Son a ponda a me̱nde̱ ńamse̱ Babilon Ninde̱ne̱ ońolana e kwese̱ dina lao la bosangi mbindo. (Bbī. 17:5, 16; 19:1, 2) Bato bō̱ bena ba me̱nde̱ be̱ mboṅ a beńamsedi ba Babilon Ninde̱ne̱ be ná ba po̱ lata na biso̱ o jowe̱ la mbale̱. O sukan, o Armagedon, Yehova a me̱nde̱ bumbise̱ ebe̱yed’a mambo ya Satan ye̱se̱, a ńamse̱ be̱se̱ ba mate̱nge̱ne̱ mo̱ ba mato̱po̱ne̱ pe̱ dina lao dibena, nde a sunga be̱se̱ bena ba to̱ndi mo̱, ba masengane̱ mo̱ na be pe̱ muńe̱nge̱ o bola mo̱ edube. (Marko 8:38; 2 Tes. 1:6-10) Ombusa kekise̱ disukan lena di mapo̱ o su la Janea la ikol’a mbu la Kristo, Yehova a me̱nde̱ sangise̱ dina lao na bambam. (Bbī. 20:7-10) O ni ponda, “wase e me̱nde̱ londa na so̱ṅtane̱ l’edub’a Yehova, kana njib’a munja e londino̱ na madiba.”—Hab. 2:14.

16. Nje o me̱nde̱no̱ bola e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁶ E se̱ muńe̱nge̱ nik’e me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ be̱se̱ be longe̱ ba nibola Yehova edube yangame̱n dina lao! Nde obiana bo buńa bo mapo̱, je ná di bola nje ye̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ o langwea bane̱ mambo jombwea Loba lasu na be̱ne̱ bedangwedi be mawaneye̱ mo̱ edube. O bwam ba kika mweńa ma nje di be̱nno̱ ná di bole, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di po̱si nde Myenge 96:8 ka text asu ńa mbu ma 2025: “Bola Yehova edub’a dina lao.”