MULOPO MA JOKWA 3
MWENGE 35 “Emba ma mena me mweńa buka me̱se̱”
No̱ngo̱ bedomsedi be mado̱lisane̱ Yehova
“Bo̱ngo̱ ba Yehova nde bwe bebotedi ba dibie̱, Jemba la Ńabosangi pe̱ so̱ṅtane̱ la mbale̱.”—MIN. 9:10.
O DIN JOKWA
Di me̱nde̱ jombwea ne̱ni bolane̱ dibie̱, so̱ṅtane̱ na ye̱ne̱ ná di no̱nge bedomsedi ba bwam.
1. Njika lambo la ndutu biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ ná di bole e?
BUŃA TE̱ di be̱n ná di no̱nge bedomsedi. Bō̱ be ná be bo̱bo̱ o no̱ngo̱, ka po̱so̱ nje di madano̱ idiba to̱ domse̱ njika ponda di malano̱ nanga. Bedomsedi bepe̱pe̱ be ndutu o no̱ngo̱. Be ná be tapa ja lasu la bwam, bonam basu, bato di to̱ndino̱ to̱ jowe̱ lasu. Di mapula ná bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ be waneye biso̱ na mbia masu tombwane̱. Omo̱ń a me̱se̱, di pite̱ ná bedomsedi basu be me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova.—Rom. 12:1, 2.
2. Njika mambo weno̱ ná o bola ná o no̱nge bedomsedi ba bwam e?
2 We ná o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam yete̱na (1) o wasi bia mambo ma mombweye̱ bete̱medi bo̱ngo̱, (2) wombwedi jo̱nge̱le̱ la Yehova, na ke̱ (3) o dutedi ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ońola bedomsedi weno̱ ná o po̱so̱ no̱ngo̱. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea ońola man matanga malalo, di me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jangwe̱le̱ dibie̱ lasu.—Min. 2:11.
WASA BIA MAMBO MA MOMBWEYE̱ BETE̱MEDI BO̱NGO̱
3. Njik’eyembilan e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje jangame̱nno̱ wasa bia mambo jombwea bete̱medi basu obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi.
3 Lambo laboso wangame̱nno̱ bola ná o no̱nge bedomsedi ba bwam le nde wasa bia mambo ma mombweye̱ bete̱medi bo̱ngo̱. Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e? Dutea ná muboedi nu be̱n diboa la ngińa alo o je̱ne̱ do̱kita. Mo̱ di do̱kita di me̱nde̱ domse̱ njika myanga a mabolano̱ mo̱ esibe̱ se̱le̱ jombwea nu muboedi to̱ baise̱ mo̱ myuedi e? Ye̱ke̱i te̱, a si me̱nde̱ bola nika. Wa pe̱, o me̱nde̱ nde no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ke̱ wombwedi na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ mambo mena ma matape̱ bete̱medi bo̱ngo̱. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?
4. Bupisane̱ Minia 18:13, ne̱ni weno̱ ná o be̱ mbaki ná o bi mambo ma mombweye̱ bete̱medi bo̱ngo̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)
4 We ná o bia mambo ma mombweye̱ bete̱medi bo̱ngo̱ ke̱ o baise̱ myuedi. K’eyembilan, dutea ná o belabe̱ o ndema. O me̱nde̱ jukea e? Yete̱na o si bi mubolise̱ di ndema bwam to̱ mambo a te̱se̱no̱ o bola o di ndema, e me̱nde̱ pula ná o baise̱ mo̱ myuedi ka min: “Owe̱ni na njika ponda di ndema di me̱nde̱no̱ tomba e? Bato baninga ba me̱nde̱ jukeye̱ e? Nja nu me̱nde̱ be̱ mboṅ a nje ye̱se̱ e matombe̱ o di ndema e? Ba nja ba me̱nde̱ jukeye̱ oten e? Njika mambo a boṅsane̱no̱ ná bato ba me̱nde̱ bola o di ndema e? Belam ba ngińa be me̱nde̱ be̱ e?” Malabe̱ ma min myuedi ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.—Langa Minia 18:13.
Wasa bia mambo ma mombweye̱ bete̱medi bo̱ngo̱ tongwea na baise̱ la myuedi (Ombwa dongo 4) a
5. Nje wangame̱nno̱ bola ombusa wa bia mambo ma mombweye bete̱medi bo̱ngo̱ e?
5 Ombusa nika, o mábia te̱ ma mambo, no̱ngo̱ ponda o jombwea be bete̱medi o mususu mao mwe̱se̱. K’eyembilan, o mabolea nde ne̱ni yete̱na o sengi ná bato bō̱ bena ba me̱nde̱ jukeye̱ o di ndema ba si be̱n edube to̱ ewo̱ ońola bete̱sedi ba Bibe̱l to̱ ná ba me̱nde̱ bola bato belam ba ngińa nde to̱ moto a titi nu mombweye̱ ná bato ba si ńo̱ buka dime̱ne̱ e? Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná ye ná e po̱ ná mpungu mu be̱ o di ndema e? (1 Pet. 4:3) O mune̱ mudi, o mabolea nde ne̱ni yete̱na hawa di ndema di me̱nde̱no̱ be̱ e mabe̱ nde mulemlem na haw’a ndongame̱n a mwemba mo̱ngo̱ to̱ ná di ndema le ná di bola ná o s’ala o dikalo e? O bo̱le̱ te̱ jombwea be bete̱medi o mususu mwe̱se̱, no̱ngo̱ la bedomsedi ba bwam di me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi. Nde lambo dipe̱pe̱ le wangame̱nno̱ bola. O bi ne̱ni wa o me̱ne̱no̱ be bete̱medi; nde baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱ e?’—Min. 2:6.
OMBWEA JO̱NGE̱LE̱ LA YEHOVA
6. Bupisane̱ Yakobo 1:5, ońola nje wangame̱nno̱ kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa e?
6 Baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao. Yehova a kakane̱ o bola biso̱ dibie̱ o jemba nga bedomsedi bō̱ te̱nge̱ be me̱nde̱ do̱lisane̱ mo̱. A mabola be̱se̱ ni ńai a dibie̱ “na mulema mō̱ esibe̱ myobisan.”—Langa Yakobo 1:5.
7. Ne̱ni weno̱ ná o bia jo̱nge̱le̱ la Yehova e? Bola eyembilan.
7 O bo̱le̱ te̱ kane̱ Yehova ná a bole wa bediedi, no̱ngo̱ ponda ná o so̱ṅtane̱ jalabe̱ lao. K’eyembilan, yete̱na o pimbedi ke̱ we o lo̱ndo̱, we ná o baise̱ moto nu maje̱ o wa wuma ná a lee̱ wa ngea. Nde mo̱ o me̱nde̱ wala ke̱ a si bedi to̱ tele̱ mudumbu o bola wa jalabe̱ e? Ke̱m. O me̱nde̱ nde lambe̱ toi o senga bediedi bao. Mulemlem pe̱, ombusa wa baise̱ Yehova dibie̱, wasa jemba jalabe̱ lao tongwea na jokwa la mambenda na bete̱sedi ba Bibe̱l bena be bupisane̱ bete̱medi bo̱ngo̱. K’eyembilan, o domse̱ te̱ nga o mukea o di ndema di kwaledino̱ omo̱ń, we ná wombwea nje Bibe̱l e makwalano̱ ońola mudesi, mindenge ma bobe, na mweńa ma we̱le̱ myam ma Janea oboso ba nje wa o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ bola. —Mat. 6:33; Rom. 13:13; 1 Kor. 15:33.
8. Nje weno̱ ná o bola yete̱na e mapula wa jongwane̱ o so̱ mambo weno̱ wasa e? (Ombwa pe̱ duta.)
8 Nde, ye ná e pula wa jongwane̱ ná o so̱ mambo weno̱ wasa. Munasango to̱ munańango mō̱ ńou e ná a bola wa malea. Nde, o me̱nde̱ pe̱ busane̱ tombwane̱ yete̱na wame̱ne̱ o po̱ngi mo̱ngo̱ muwaso. Di be̱n jita la belongisan ba jokwa, ka Mudied’a muwaso ońola Mboṅ a Yehova na Bepasi ba Bibe̱l ońola longe̱ la kriste̱n. O si dimbea ná janda lo̱ngo̱ le nde ná o no̱nge bedomsedi bena be me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova.
Ombwea jo̱nge̱le̱ la Yehova (Ombwa dongo 8) b
9. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná bedomsedi basu be me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova e? (Efeso 5:17)
9 Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná bedomsedi basu be me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova e? Ka lambo laboso, jangame̱n jokwa bia mo̱ bwam. Bibe̱l e makwala ná: “Jemba la Ńabosangi [nde le] so̱ṅtane̱.” (Min. 9:10) E, so̱ṅtane̱ la mbale̱ di mawa nde o bia la bede̱mo ba Yehova, mwano mao, na nje a to̱ndino̱ to̱ a singe̱no̱. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Bupisane̱ nje na bino̱ jombwea Yehova, njika bedomsedi neno̱ ná na no̱ngo̱ bena be me̱nde̱ do̱lisane̱ mo̱ e?’—Langa Efeso 5:17.
10. Ońola nje bete̱sedi ba Bibe̱l beno̱ mweńa buka bede̱mo na bosedi ba mbia e?
10 O bwam ba do̱lisane̱ Yehova, ponda iwo̱, jangame̱n bola lambo di si mabwese̱ ba bena be biso̱ batabata muńe̱nge̱. K’eyembilan, bayedi bō̱ bena ba be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwam be ná ba ńakisane̱ mun’abu ńa muto nu makoke̱ ná a babe̱ nde na moto ńe m’bwaṅ—to̱ moto ńena ńe ná nu bola babo̱ jita la bema—to̱ e be̱ nde ná a titi moto ńou o mbad’a mudī. Ye mbale̱, ba mapula nde ná mun’abu ńa muto a be̱ne̱ longe̱ la mbwe̱nje̱, nde nja nu me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o ńaka o mbad’a mudī e? Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo e? Di maso̱ jalabe̱ o Mateo 6:33. Oten, Yesu a mo̱me̱le̱ kriste̱n ná i “se̱le̱ nde pulise̱ Janea.” To̱ná di mabolano̱ bayedi basu na bato ba mbia masu edube, nje ye biso̱ mweńa buka me̱se̱ ye nde ná di bwese̱ Yehova muńe̱nge̱.
DUTEA NÁ PE̱ŃE̱PE̱ŃE̱ OŃOLA BEDOMSEDI O MAPULANO̱ NO̱NGO̱
11. Njika bede̱mo ba bwam be o Filipi 1:9, 10 be me̱nde̱ jongwane̱ wa o dutea ońola bedomsedi weno̱ ná o no̱ngo̱ e?
11 O so̱i te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mombweye̱ bedomsedi bo̱ngo̱, wangame̱n dutea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ońola bedomsedi o mapulano̱ no̱ngo̱. (Langa Filipi 1:9, 10.) Bolane̱ la ye̱ne̱ di me̱nde̱ bola ná o duteye o nje ye ná e bolane̱ o sukan ońola bedomsedi te̱ o me̱nde̱no̱ no̱ngo̱. Ponda iwo̱ bedomsedi be ná be bo̱bo̱ o no̱ngo̱. Nde seto̱ be̱se̱ nde be wam o no̱ngo̱. Ye̱ne̱ e me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam to̱ ponda bete̱medi beno̱ ndutu.
12-13. Ne̱ni ye̱ne̱ ńeno̱ ná ńongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea ebol’a musawedi e?
12 K’eyembilan, bete̱medi bō̱ ben. We o wasa ebolo ná o sue̱le̱ mbia mo̱ngo̱. Bebolo beba be weno̱ ná o bola. Wombwedi mambo jombwea be bebolo bebane̱, o maki pat’ebolo te̱, haw’ao, ponda ininga o matombise̱no̱ o ngea o wala o y’ebolo, na nika. Bete̱sedi ba Bibe̱l be mabola kriste̱n wonja o bola be bebolo bebane̱. Yen ebe ewo̱ e do̱lisan wa ońolana o to̱ndi y’ebolo to̱ ná musawedi mao mu kolo buka ma ye̱ne̱ ebolo. Nde mambo mape̱pe̱ me wangame̱nno̱ jombwea obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi.
13 K’eyembilan, mo̱ y’ebolo e me̱nde̱ nde be̱ o mulemlem a ponda na haw’a ndongame̱n a mwemba mo̱ngo̱ e? Y’ebolo e me̱nde̱ no̱ngo̱ne̱ wa ponda ni mapule̱ wa ná wombweye mbo̱le̱, bonam name̱ne̱ pe̱ na ńo̱ng’a mudī ńa mbia mo̱ngo̱ e? Baise̱ la yin ńai a myuedi di me̱nde̱ jongwane̱ wa o we̱le̱ ‘ma mena me mweńa buka me̱se̱,’ nika ńe nde jowe̱ lo̱ngo̱ na lo̱ndise̱ la ńo̱ng’a mbia mo̱ngo̱, oboso ba wasa la mo̱ni jita. O me̱nde̱ so̱ no̱ngo̱ bedomsedi bena Yehova a me̱nde̱no̱ namse̱.
14. Ne̱ni ye̱ne̱ na ndolo beno̱ ná bongwane̱ biso̱ ná di si be̱ bane̱ eso̱njisan e?
14 Ye̱ne̱ e matute̱le̱ pe̱ biso̱ o jombwea ne̱ni bedomsedi basu beno̱ ná be tapa bane̱, kańena je ná di bola ná di si be̱ bane̱ “eso̱njisan.” (Fil. 1:10) Nika ńe mweńa ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi ońola biso̱me̱ne̱ o mambo ka bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo. K’eyembilan, je ná di to̱ndo̱ pat’a bebo̱tedi po̱ to̱ pat’a po̱ngo̱ la mulopo po̱. Nde ne̱ni di me̱nde̱no̱ bolea yete̱na e malingise̱ bane̱ oteten a mwemba to̱ o eboko e? Ye̱ne̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bola besengedi babu edube. Ndolo e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o pula bwam ba “nupe̱pe̱” na o be̱ne̱ mbo̱mbo̱ a iso̱n. (1 Kor. 10:23, 24, 32; 1 Tim. 2:9, 10) Di me̱nde̱ so̱ no̱ngo̱ bedomsedi be malee̱ ndolo n’edube di be̱nedino̱ bane̱.
15. Njika mambo wangame̱nno̱ jombwea obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa e?
15 Yete̱na we o no̱ngo̱ bedomsedi bende̱ne̱, dutea ońola nje wangame̱nno̱ bola ná be tongwe̱le̱. Yesu a lee̱ biso̱ ná di ‘duteye mususedi.’ (Lukas 14:28) Ońola nika so̱ ombwea ponda ininga, mwaninga na njika miwe̱n ba me̱nde̱ pule̱ wa ná be bedomsedi be dangwe. O bete̱medi bō̱, we ná o kwala na belongi bo̱ngo̱ ba mbia ná o bie nje elongi te̱ yangame̱nno̱ bola o sue̱le̱ be bedomsedi. Ońola nje ni mbad’a te̱se̱ la mambo ńeno mweńa e? E mongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ ná bedomsedi bo̱ngo̱ be mapula mpo̱ngulan mō̱ te̱nge̱ to̱ ná bedomsedi bepe̱pe̱ be ná be be̱ bwam. O makwala te̱ na belongi bo̱ngo̱ ba mbia, o lambe̱ye̱ babo̱ toi ke̱ ba mabola mo̱nge̱le̱ mabu, ba me̱nde̱ be̱ ńai ni le̱le̱m o bola ebolo mwemba na wa ná be bedomsedi be tongwe̱le̱.—Min. 15:22.
NO̱NGO̱ BEDOMSEDI BENA BE ME̱NDE̱ TONGWE̱LE̱
16. Njika mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi be matongwe̱le̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.”)
16 O boli te̱ mambo me̱se̱ di kwaledino̱ omo̱ń, we be̱be̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. O wasi bia mambo jombwea bete̱medi bo̱ngo̱, wombwea pe̱ bete̱sedi bena be me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi bena be mado̱lisane̱ Yehova. We so̱ ná o baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o bola ná bedomsedi bo̱ngo̱ be tongwe̱le̱.
17. Njika lambo le mweńa buka me̱se̱ di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?
17 To̱ e be̱ nde ná o mińa mi tombi o no̱ngi bedomsedi jita bena be tongwe̱le̱, o si dimbea ná lambo la mweńa lena di me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam le nde ná o lakisane̱ dibie̱ di mawe̱ na Yehova, seto̱ so̱ṅtane̱ lo̱ngo̱ to̱ bia lo̱ngo̱ la bola mambo. Mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná a bola wa dibie̱ la mbale̱, so̱ṅtane̱ na ye̱ne̱ bena be madale ma malonge̱ dibie̱. (Min. 2:1-5) Yehova e ná ongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi bena be do̱lisane̱ mo̱.—Mye. 23:2, 3.
MWENGE 28 A Yehova nja ńe wa diko̱m e?
