1. O njika bete̱medi ba ndutu David a so̱be̱no̱ e?

 DAVID a ta a ńa mīla o sunga longe̱ lao. Saul, kiṅ’a Israel, a ta a pula bwa mo̱ ye̱ke̱i te̱. Ponda David a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a da, a te̱m o mundi ma Nob, owe̱ni akono̱ bewolo betanu. (1 Sam. 21:1, 3) Ombusa ponda, na David a wutame̱ o mulomba ma dale mō̱ mwemba na bato bao. (1 Sam. 22:1) Ne̱ni David a so̱be̱no̱ o be bete̱medi e?

2. Ne̱ni Saul a we̱le̱no̱ mo̱me̱ne̱ o bete̱medi ba bobe e? (1 Samuel 23:16, 17)

² Saul a ta a ko̱no̱ne̱ David jita, ońolana nun a ta a busa dina, na ńa a ta pe̱ a buka ngedi jita o bila. Saul a ta pe̱ a bia ná Yehova a bangi mo̱ ońola sisengane̱ lao, na ná a po̱si David o timbane̱ mo̱. (Langa 1 Samuel 23:16, 17.) Nde kana Saul a tano̱ a dia kiṅ’a Israel, a ta a be̱ne̱ mulo̱ṅ ma bila munde̱ne̱ name̱ne̱ pe̱ na bato jita ba masue̱le̱ mo̱, ońola nika nde David a tano̱ a ńa mīla o sunga longe̱ lao. Mo̱ Saul o̱nge̱le̱ nde ná e ná eka ná Loba a bole ná David a timbe kiṅe̱ e? (Yes. 55:11) Bibe̱l e si makwala nika, nde je ná di be̱ mbaki na lambo diwo̱ le nde ná: Saul a ta nde a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ o bete̱medi ba bobe. Ba bena ba mate̱nge̱ne̱ Loba ba si matongwe̱le̱ to̱ buńa!

3. Ne̱ni David a tano̱ a senga to̱ na bete̱medi bao e?

³ David a ta nde moto nu sibise̱ ńolo. A si po̱si o be̱ kiṅ’a Israel. Yehova nde a po̱si mo̱. (1 Sam. 16:1, 12, 13) Saul a botedi nde o je̱ne̱ David ka musingedi nunde̱ne̱. Nde David a si sai Yehova ke̱ e o be bete̱medi, e be̱ ponda a si  tano̱ a be̱ne̱ da to̱ ponda a tano̱ a wutame̱ o mulomba ma dale. O diwengisan e me̱ne̱ne̱ yen ebe ná ponda a tano̱ a wutame̱ o mulomba nde David a tilino̱ mudo̱led’a mwenge m’esese mwena mu bambe̱ byala ba epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa ná: “Ba ba mapulise̱ Yehova ba titi pas’a lambo la bwam.”—Mye. 34:11.

4. Njika myuedi di malano̱ jombwea e, ońola nje pe̱ meno̱ mweńa e?

⁴ O nin we̱nge̱, jita la baboledi ba Yehova ponda iwo̱ ba si be̱n da ndongo to̱so̱ mambo mape̱pe̱ ma longe̱. * Nika ńe̱ne̱ne̱ tobotobo o ponda din diboa di lań. Nde nika pe̱ “ndenge̱ ninde̱ne̱” e nisiseano̱, mambo ma me̱nde̱ nde bata be̱ bobe. (Mat. 24:21) Ye so̱ mweńa ná jalabe̱ min myuedi mine̱i: O njika mbadi David a si tano̱ “pas’a lambo la bwam” e? Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa o bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱ e? Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ tatan ońola mińa mi maye̱ e?

5-6. Ne̱ni Myenge 23:1-6 mi mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ byala ba David ná baboledi ba Yehova ba titi “pas’a lambo la bwam” e?

⁵ Nje byala ba David ná baboledi ba Yehova “ba titi pas’a lambo la bwam” be mapulano̱ kwala e”? Milemlem ma byala ba David bena be o Myenge 23 be ná bongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje a pulino̱ kwala. (Langa Myenge 23:1-6.) David a botedi nde mu mwenge na ben byala ná: “Yehova e mutated’am. To̱ lambo na si mataka.” O myemba mi mabupe̱, David a kwaledi ońola mambo me mweńa jita, ka minam mena Yehova a bolino̱ mo̱ ońolana emedi mo̱ ka Mutated’ao. Yehova a die̱le̱ David “o ngea ni te̱m na sim,” a sue̱le̱ pe̱ mo̱ o pond’a bwam na o pond’a bobe. David a ta a bia ná to̱ná  Yehova a jese̱no̱ mo̱ o “sanj’a bewudu ba peńa,” a me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ mitakisan o longe̱ lao. Yen ebe ponda iwo̱, a me̱nde̱ bo̱bo̱, a be̱ ka moto ńe o dangwe̱ oteten a “misima ma mwititi,” a me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ basingedi. Nde kana Yehova a tano̱ Mutated’ao, David a si wusa bwa “to̱ lambo la bobe bo̱ngo̱.”

⁶ O njika mbadi so̱ David a si tano̱ “pas’a lambo la bwam” e? David a ta a be̱ne̱ mambo me̱se̱ ma ta ma pula mo̱ o mbad’a mudī. A si ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a jita la sango ná a be̱ bonam. A ta a bwane̱ nje Yehova a tano̱ a bola mo̱ muńe̱nge̱. Bonam na betatedi ba Yehova nde ba ta mo̱ mweńa buka me̱se̱.

7. Bupisane̱ Lukas 21:20-24, njika mitakisan kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i ta o Yudea i kusino̱ e?

⁷ Byala ba David be ná bongwane̱ biso̱ ná di s’ese̱le̱ ná mabe̱ne̱ ma no̱nge epol’a mweńa o longe̱ lasu. Je ná di bwane̱ mabe̱ne̱ masu muńe̱nge̱, nde di s’angame̱n nde soke̱ longe̱ lasu oten. Kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso yena i ta o Yudea i so̱ṅtane̱ ni mbal’a dibongo. (Langa Lukas 21:20-24.) Yesu a ta ome̱le̱ babo̱ ná ponda e me̱nde̱ po̱ ńena Yerusalem e me̱nde̱no̱ “dingabe̱le̱ na milo̱ṅ ma bila.” Ba ta bangame̱n ‘ńa o midongo’ ke̱ nik’e po̱i. Ńa labu la mīla di wusa sunga longe̱ labu, nde nik’e wusa pe̱ bola ná ba bo̱lo̱ne̱ mambo jita. Mimbu to mininga we̱nge̱, Njongo a Betatedi po̱ e ta e kwala ná: “Ba dī myonda na milongi, nate̱na sango lena di ta o milongi mabu. Kana ba tano̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ tata na sue̱le̱ babo̱, ba we̱le̱ nde jowe̱ lao o epol’a boso, buka to̱ njika lambo dipe̱pe̱ di wusa je̱ne̱ne̱ mweńa.”

8. Nje myango ma kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i ta o Yudea mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Nje myango ma kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i ta o Yudea mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Njongo a Betatedi ńena di to̱pedino̱ son a ponda e ta e kwala ná: “Makekisan ma me̱nde̱ po̱ ma me̱nde̱ bonde̱ mbadi di me̱ne̱no̱ mabe̱ne̱ masu; mo̱ nde me biso̱ lambo le mweńa buka me̱se̱, nga jongise̱ lena jemea lasu di me̱nde̱no̱ wanea biso̱ nde le mweńa e? Ponda su di me̱nde̱no̱ po̱, di me̱nde̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu, di bo̱lo̱ne̱ pe̱ mambo mō̱. E me̱nde̱ pula ná di bole nje ye̱se̱ e me̱nde̱ pule̱, ka nje te̱ e tombino̱ na kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso yena i ńi Yudea mīla.” *

9. Ne̱ni malea mena Paulo a bolino̱ Bonahebe̱r ma membe̱no̱ wa e?

⁹ Mo̱ we ná o keka dutea ne̱ni e tano̱ yi kriste̱n ndutu o dia mambo me̱se̱ na botea pe̱te̱ longe̱ la peńa o epolo epe̱pe̱ e? E ta e pula ná ba be̱ne̱ dube̱ ná Yehova a me̱nde̱ londe̱ ńo̱ng’abu. Nde lambo diwo̱ di wusa jongwane̱ babo̱. Mbu mitanu oboso ná bato ba Roma ba madinge̱le̱ Yerusalem, ńamuloloma Paulo a ta a bola Bonahebe̱r man malea ma mweńa: “Lo si te̱se̱ mulema o to̱ndo̱ la bema, nde bwane̱ nde ma mena lo be̱nno̱ muńe̱nge̱; ebanja mo̱me̱ne̱ a kwali na: Na si me̱nde̱ kele̱ wa to̱ sombe̱ wa tom, kańena je ná di kwala na mulema ma mbaki na: Sango nde e jongwane̱ lam, na si mabwa bo̱ngo̱; mot’a benama e ná a bola mba nje?” (Bon. 13:5, 6) Ye̱ke̱i te̱ e ta ba bena ba we̱le̱ malea ma Paulo o ebolo lambo di bo̱bi o be̱ne̱ longe̱ di wam o epol’abu ya  peńa. Ba ta mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola babo̱ nje e mapule̱. Byala ba Paulo be malee̱ ná biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ye̱ Yehova mulemlem ma lakisane̱.

10. Nje yongwane̱ Paulo o benga be̱ jemea e?

¹⁰ Paulo a boli Timoteo mulemlem ma malea mena ma mombweye̱ pe̱ biso̱. A tili ná: “Di be̱n te̱ da na mbo̱ti, nik’e dongame̱ne̱ biso̱.” (1 Tim. 6:8) Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná di titi ná di da da la bwam, di be̱ne̱ bolongi ba mpesa, to̱so̱ janda mbo̱t’a peńa ponda na ponda te̱ e? Seto̱ nika nde Paulo a pulino̱ kwala. A puli nde kwala ná nje di be̱nno̱ yangame̱n dongame̱ne̱ biso̱. (Fil. 4:12) Nika nde ńongwane̱ Paulo o benga be̱ jemea. Nje ye biso̱ tiki buka me̱se̱ ye nde mulatako di be̱nno̱ na Loba lasu, seto̱ mabe̱ne̱ masu.—Hab. 3:17, 18.

11. Njika belēdi byala bena Mose a langwedino̱ bana ba Israel be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bwane̱ la nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱ e?

¹¹ Je ná jo̱nge̱le̱ ná di be̱n ńo̱ng’a lambo nde ke̱ mo̱nge̱le̱ ma Yehova me diwengisan. Jombweye nje Mose a langwedino̱ bana ba Israel ombusa babo̱ tombise̱ 40 ma mbu o eyaṅ: “Yehova, Loba lo̱ngo̱, a namse̱ bebolo ba mā mo̱ngo̱ be̱se̱, a bi lo̱ndo̱ lo̱ngo̱ o dangono̱ o yen eyaṅ ende̱ne̱. Yehova, Loba lo̱ngo̱, a ta na wa mun mwane̱i ma mbu, o si taki to̱ lambo.” (Ndim. 2:7) O mu 40 ma mbu, Yehova a boli bana ba Israel mana ka da. Mbo̱ti yena  ba busane̱no̱ o Egipto i si ńam to̱ buńa. (Ndim. 8:3, 4) To̱ná bō̱ babu bo̱nge̱le̱no̱ ná nje ba be̱nno̱ e si dongame̱ne̱, Mose o̱nge̱le̱ bana ba Israel ná ba ta ba be̱ne̱ mambo me̱se̱ mena ma ta ma pula babo̱. Di me̱nde̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ yete̱na di timbise̱le̱ masoma ońola to̱ njika lambo a mabolano̱ biso̱ to̱ e be̱ nde ná di salo, nde je̱ne̱ pe̱ mo̱ ka jabea di mawe̱ na mo̱.

12. Nje e malee̱ ná David a ta nde a lakisane̱ Yehova, seto̱ mo̱me̱ne̱ e?

¹² David a ta a bia ná Yehova e jemea, a mombwea pe̱ ba bena ba to̱ndi mo̱. Ponda a tilino̱ Myenge 34, dube̱ lena David a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova di ta ngińa kańena a ta mbaki ná “ange̱l a Yehova” e mayo̱mbo̱ “dinge̱le̱” mo̱. (Mye. 34:8) Yen ebe David a kobisane̱ nde ange̱l a Yehova na sonj’a bila ńena ni mombwe̱ ponda ye̱se̱ nga musingedi e o sisea. To̱ná a tano̱ mwane̱ bila nunde̱ne̱, Yehova pe̱ a kakane̱ mo̱ kond’a janea, David a si ta a lakisane̱ bia lao la jangwa dale to̱ mo̱me̱ne̱ bia lao la bolane̱ po̱ o buka musingedi. (1 Sam. 16:13; 24:12) David a lakisane̱ nde Loba, na mbaki ná ange̱l a Yehova e ‘masunga ba bena ba mabwe̱ mo̱ bo̱ngo̱.’ Ye mbale̱ ná di si mengane̱ Yehova betatedi o mbad’a betańsedi o nin we̱nge̱. Nde di bi ná be̱se̱ bena ba lakisane̱ Yehova ba me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea to̱ ba wo̱ nde.

13. Ońola nje e me̱nde̱no̱ be̱ biana di si be̱n mutatedi ponda Gog ńa Magog a me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ biso̱ e, nde ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹³ O kie̱le̱ ni maye̱, mbaki ńena di be̱nno̱ ná Yehova a dongame̱n o tata biso̱ e me̱nde̱ we̱le̱be̱ o kekise̱. Ponda Gog ńa Magog, ńena ńe nde mulatako ma matumba, a me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ tumba la Loba, yen ebe di me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ná be ná ba bwa biso̱. E me̱nde̱ pula ná di be̱ mbaki ná Yehova e ná a sunga biso̱, nde ná a me̱nde̱ pe̱ bola nika. Matumba ma me̱nde̱ nde je̱ne̱ biso̱ ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi. (Hes. 38:10-12) Di si me̱nde̱ be̱ne̱ bewesan ba bila, to̱ mo̱me̱ne̱ belongedi ońola bwemba. Matumba ma me̱nde̱ nde jo̱nge̱le̱ ná e titi babo̱ ndutu o buka biso̱. Ba si me̱nde̱ je̱ne̱ nje miso̱ masu ma mudī ma me̱ne̱no̱, nika ńe nde ange̱l i dinge̱le̱ tumba la Loba, yena ye be̱be̱ o lingea biso̱. Ba titi ná be̱ne̱ mo̱ ońolana ba si dube̱ Loba. Ba me̱nde̱ ńaka jita ponda milo̱ṅ ma bila ma mo̱ń mi me̱nde̱no̱ jana ońol’asu!—Bbī. 19:11, 14, 15.

14. Njika mambo jeno̱ ná di bola ná di boṅsane̱ ońola mińa mi maye̱ e?

¹⁴ Nje jeno̱ ná di bola ná di boṅsane̱ ońola mińa mi maye̱ e? Ka laboso, jangame̱n be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea mabe̱ne̱, ońolana buńa bō̱ e me̱nde̱ pula ná di die ma mambo me̱se̱. Jangame̱n pe̱ bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱, name̱ne̱ pe̱ na mulatako masu na Yehova. Di bati te̱ bia Loba lasu, di mabata be̱ mbaki ná e ná a tata biso̱ ponda Gog ńa Magog a me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ biso̱.

15. Njika mambo David a kusino̱ ma lee̱ mo̱ ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ ponda ye̱se̱ e?

¹⁵ Jombweye nje epe̱pe̱ yongwane̱ David, na ne̱ni nika ńeno̱ pe̱ ná ńongwane̱ biso̱ o boṅsane̱ ońola mitakisan. David mo̱ ná: “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam; bonam na nu nu lakisan mo̱.”  (Mye. 34:9) Be byala be malee̱ ońola nje David a tano̱ a bia ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱. David a ta a lakisane̱ Yehova ponda ye̱se̱, Loba lao di si caki pe̱ to̱ mo̱. Ke̱ e eso̱mbe̱, David anane̱ Goliat, ńamb’a mot’a Filistia, a kwalane̱ mo̱ ná: “Yehova a mabake̱ wa o dia lam bon ba we̱nge̱.” (1 Sam. 17:46) Ombusa nika, ponda David a tano̱ a bolea Saul, nun a wasi o bwa mo̱ jita la ngedi. Nde “Yehova a ta na” David. (1 Sam. 18:12) Kana e̱nno̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱ o mińa mi tombi, David a ta a bia ná a me̱nde̱ pe̱te̱ jongwane̱ mo̱ o lembe̱ mitakisan mao.

16. O njika mbadi jeno̱ ná di “keka” bwam ba Yehova e?

¹⁶ Di bengi te̱ lakisane̱ Yehova tatan, di me̱nde̱ bata be̱ mbaki ná a me̱nde̱ sunga biso̱ o mińa mi maye̱. Jangame̱n be̱ne̱ dube̱, di be̱ pe̱ be̱be̱ o lakisane̱ Yehova, ná di baise̱ sango asu ń’ebolo wumse̱ o bwam ba jukea o mako̱to̱ne̱, to̱so̱ ná di bate po̱ngulane̱ mudango masu m’ebolo ná di we̱le̱ jukea o ndongame̱n ye̱se̱, to̱ mo̱me̱ne̱ ná di bate te̱ dikalo. Dutea ná sango asu ń’ebolo a s’emedi, na biso̱ di bo̱lo̱ne̱ ebol’asu. Mo̱ di dube̱ ná Yehova a si me̱nde̱ caka biso̱, na ná a me̱nde̱ londe̱ ńo̱ng’asu ponda ye̱se̱ e? (Bon. 13:5) Jita la bonasango be o ebol’a pond’a mususu be ná ba langwa ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱ ponda ba tano̱ ba be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱. Yehova e jemea.

17. Njik’epas’a Bibe̱l e po̱so̱be̱ ońola mbu 2022 e, ońola nje pe̱ e te̱nge̱nno̱ e?

¹⁷ Di s’angame̱n bwa mińa mi maye̱ bo̱ngo̱ ebanja Yehova e na biso̱. Loba lasu a si me̱nde̱ caka biso̱ etum te̱ di mabengano̱ we̱le̱ Janea lao o epol’a boso o longe̱ lasu. O bwam ba jo̱nge̱le̱ biso̱ mweńa ma boṅsane̱ tatan ońola mitakisan mi maye̱, na be̱ mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di po̱si Myenge 34:11 ka epas’a Bibe̱l ya mbu 2022: “Ba ba mapulise̱ Yehova ba titi pas’a lambo la bwam.”