1-3. Njika mambo me ná ma bola ná jeye mbembe e?

 NJIKA buńa o sukane̱no̱ jeya mbembe e? Ponda iwo̱, je ná di koma miso̱di ma muńe̱nge̱. Nde o jita la ngedi di meya nde mbembe ońolana di mabwa ndutu. K’eyembilan je ná jeya mbembe ońolana di bo̱lo̱ne̱ ńandolo. Munańango Lorilei nu maje̱ o Amerika a tili ná: “Ponda iwo̱, kwed’a mun’am ńa muto e ta e be̱ e bwese̱ mba ndutu jita kańena e ta nde biana to̱ lambo di si wusa lo̱ko̱ mba. Na si ta no̱nge̱le̱ ná na wusa we̱le̱ lembe̱ ni ndutu.” *

² Mambo mape̱pe̱ me ná ma bola ná jeye mbembe. Hiromi, paonia po̱ ni maje̱ o Yapan mo̱ ná: “Ponda iwo̱, na yo̱ki bwa ndutu ońolana bato bena na mate̱ye̱no̱ dikalo ba si mapula senga mwe̱ndi ma Bibe̱l. Ponda iwo̱, na miso̱di o miso̱ nde na yo̱kino̱ baise̱ Yehova ná ongwane̱ mba o so̱ moto nu mapule̱ jokwe̱ Bibe̱l.”

³ Mo̱ wa pe̱ o yo̱ki senga ka ba bonańango e? Jita lasu di yo̱ki senga nika. (1 Pet. 5:9) Di mapula “bolea Yehova na muńe̱nge̱,” nde ponda iwo̱ di yo̱ki nde bolea mo̱ na miso̱di o miso̱ ońolana di wese̱ ńandolo mō̱, di bo̱bi, to̱ ońolana di be̱n mitakisan me o we̱le̱ jemea lasu o kekise̱. (Mye. 6:7; 100:2) Nje jeno̱ ná di bola ke̱ je o be bete̱medi e?

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

⁴ Eyembilan a Yesu ye ná yokwe̱le̱ biso̱ mambo jita. Mo̱ pe̱ a so̱be̱ o bete̱medi be boli ná ‘a kome miso̱di.’ (Yohane 11:35; Lukas 19:41; 22:44; Bon. 5:7) Jombweye be bete̱medi. Nje nika ńeno̱ ná ńokwe̱le̱ biso̱ jombwea Yesu na Sango ao Yehova e? Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje jeno̱ ná di  bola ke̱ je o bete̱medi be mabole̱ ná jeye mbembe.

5. Nje Yohane 11:32-36 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yesu e?

⁵ La mbu 32 P.A, Lasaro, diko̱m la Yesu la bwam a kwedi diboa, na mo̱ a wo̱. (Yohane 11:3, 14) Lasaro a ta a be̱ne̱ bandome̱ ba bito baba, Maria na Marta, Yesu a ta pe̱ a to̱ndo̱ mu mbia jita. Mulema mu ta mu ńo̱sea ba bito baba ponda ba bo̱lo̱ne̱no̱ munańango abu. Ombusa kwed’a Lasaro, Yesu alo o Betania owe̱ni Maria na Marta ba tano̱ ba ja. Ponda Marta a sengino̱ ná Yesu e o po̱, a pomane̱ nde wala dongame̱ne̱ mo̱. Keka te̱ dutea ndutu ni ta mo̱ oteten ke̱ e o kwalane̱ Yesu ná: “A Sango, o be̱ te̱ wan, ke̱ munańango am a si wedi.”(Yohane 11:21) Ombusa nika, ponda Yesu e̱nno̱ ne̱ni Maria na bato bape̱pe̱ beno̱ jeya mbembe, na mo̱ pe̱ a “koma miso̱di.”—Langa Yohane 11:32-36.

6. Ońola nje Yesu a komno̱ miso̱di buńa bō̱ e?

⁶ Ońola nje Yesu a komno̱ miso̱di bo buńa e? Kalati Étude perspicace des Écritures e makwala ná: “Kwed’a diko̱m lao Lasaro, name̱ne̱ pe̱ na ndutu ńena bonańango a Lasaro ba tano̱ ba senga ba boli ná Yesu a ‘linge o mudī mao na mo̱ a koma miso̱di.’” * Yen ebe Yesu o̱nge̱le̱ sese ńe̱se̱ diko̱m lao Lasaro a sengino̱ o pond’a diboa lao, a dutea pe̱ ndutu a bono̱ ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná kwed’ao e nisisea. Ye̱ke̱i te̱ Yesu a kom pe̱ nde miso̱di ońolana e̱n ne̱ni kwed’a Lasaro e bwese̱no̱ Marta na Maria ndutu ninde̱ne̱. O wese̱ te̱ diko̱m to̱ elong’a mbia, ke̱ wa pe̱ o sengi nde mulemlem ka babo̱. Jombweye belēdi belalo mi myango meno̱ ná mokwe̱le̱ biso̱.

7. Nje miso̱di mena Yesu a komno̱ ońola mako̱m mao mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

⁷ Yehova a bi ne̱ni di masengano̱ o  mulema. Yesu e nde “bowan” ba Sango ao. (Bon. 1:3) Ponda Yesu a komno̱ miso̱di, a lee̱le̱ nde ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ di bo̱lo̱ne̱ ńandolo. (Yohane 14:9) O bo̱lo̱ne̱ te̱ ńandolo, be̱ mbaki ná Yehova a bi ne̱ni o masengano̱, nik’e mabwese̱ pe̱ mo̱ ndutu jita. A mapula o bo̱lise̱ mulema mo̱ngo̱ mu ńo̱sedi.—Mye. 34:18; 147:3.

8. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yesu a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bandolo basu e?

⁸ Yesu a mapula pumbwe̱le̱ bandolo bo̱ngo̱ ba wedi. Obiana Yesu a meya mbembe, a langwedi Marta ná: “Munańo̱ngo̱ a me̱nde̱ pumbwa.” Marta a ta a dube̱ Yesu. (Yohane 11:23-27) Kana Marta a tano̱ muboled’a Yehova, a ta a bia ná o mińa mi tombi, bato̱pedi ba mudī Elia na Elisa ba ta ba pumbwe̱le̱ bato. (1 Ki. 17:17-24; 2 Ki. 4:32-37) Nde yen ebe a ta pe̱ a senga ná Yesu a pumbwe̱le̱ bato. (Lukas 7:11-15; 8:41, 42, 49-56) Wa pe̱ we ná o be̱ mbaki ná o me̱nde̱ pe̱te̱ je̱ne̱ bandolo bo̱ngo̱ bawedi. Miso̱di mena Yesu a komno̱ ke̱ e o lo̱ko̱ mako̱m mao mi mabola biso̱ mbaki ná a be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o pumbwe̱le̱ bawedi.

9. Kapo̱ ka Yesu, ne̱ni jeno̱ ná di sue̱le̱ ba bena ba wese̱ e? Bola eyembilan.

⁹ We ná o sue̱le̱ ba bena ba wese̱. Yesu a s’ei mbembe buka te̱ na Marta na Maria, nde a lambe̱ye̱ babo̱ toi, a lo̱ko̱ pe̱ babo̱. Biso̱ pe̱ je ná di bola mulemlem ońola ba ba wese̱. Mutudu mō̱ nu maje̱ o Amerika nu belabe̱ ná Dan mo̱ ná: “Na ta na be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la bane̱ ponda ná bo̱lo̱ne̱no̱ munj’am. Babaedi jita ba ta na mba mwese na bulu o bwam ba lambe̱ye̱ mba toi. Ba s’eki mba ná neye mbembe, nik’e si ta pe̱ to̱ e takise̱ babo̱. Bongwane̱ pe̱ mba o jowa mutoa mam, o wala janda mambo o sapi, na o jipe̱ ponda na si tano̱ na be̱ne̱ ngudi o bola nika. Nde ba ta pe̱ ba kane̱ na mba ponda ye̱se̱. Ba lee̱le̱ mba ná be nde mako̱m na bonasango bena ba ‘maso̱be̱ o ndutu.’”—Min. 17:17.

10. Nje Lukas 19:36-40 e makwaleano̱ e?

¹⁰ Yesu ingedi o Yerusalem buńa bo londe̱ 9 ba Nisan, o mbu 33 P.A. Ke̱ e o sisea be̱be̱ na mundi, dimuti di ta di ko̱to̱me̱, na bato ba botea ne̱nge̱ mbo̱t’abu o ngea o lee̱ ná ba memba mo̱ ka Kiṅ’abu. Nik’e ta nde lambo di mabwesane̱ muńe̱nge̱. (Langa Lukas 19:36-40.) Nde nje e tombi ombusa nika e ńakisane̱ bokwedi bao. “Nde [Yesu] a sisedino̱ be̱be̱, e̱nno̱ mundi, na mo̱ eya mbembe ońol’ao.” Na miso̱di o miso̱ nde Yesu a bīse̱no̱ mbeu a ńolo ni me̱nde̱ ko̱ye̱ baje̱ o Yerusalem.—Lukas 19:41-44.

11. Ońola nje Yesu a komno̱ miso̱di ońola baje̱ o Yerusalem e?

¹¹ Yesu a bo ndutu jita o mulema ebanja a ta a bia ná to̱ná ba kasino̱ mo̱ bwam, jita la Baju ba me̱nde̱ banga senga mwe̱ndi ma Janea. Nik’e me̱nde̱ wana bumbisabe̱ la Yerusalem, ba pe̱ bena ba me̱nde̱ jonge̱ ba me̱nde̱ wala o mukoma. (Lukas 21:20-24) Nje ye bobe ye nde ná, ka nje te̱ Yesu a tano̱ a bīse̱, bato jita ba to̱bi mo̱. Ne̱ni bato jita ba makasano̱ mwe̱ndi ma Janea owe̱ni o majano̱ e? Nje miso̱di ma Yesu meno̱ ná mokwe̱le̱ wa yete̱na ngus’a bato buka te̱ nde i makase̱ mbale̱ ke̱ we o te̱ dikalo e? Jombweye belēdi belalo bepe̱pe̱.

12. Nje miso̱di mena Yesu a komno̱ ońola bato mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

 ¹² Yehova a mombwea bato. Miso̱di ma Yesu mi malee̱ biso̱ nate̱na njika dikala Yehova a mombweano̱ bato. “A si mapula ná dongo ba mbumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9) O nin we̱nge̱, di malee̱le̱ ndolo di be̱nedino̱ bato ke̱ di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná myango ma bwam ma Janea mi tape milema mabu.—Mat. 22:39. *

13-14. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ bato ndedi e, ne̱ni biso̱ pe̱ jeno̱ ná di sa y’ede̱mo e?

¹³ Yesu a te̱ dikalo na ngud’ao ńe̱se̱. A lee̱le̱ ndolo a be̱nedino̱ bato na ninka ná a bolane̱ bete̱medi be̱se̱ o benga jokwe̱le̱ babo̱. (Lukas 19:47, 48) Nje e tute̱le̱ mo̱ o bola nika e? Yesu a ta a bwea bato ndedi. Buńa bō̱ bato ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ngi o sengane̱ mo̱ kańena mo̱ na bokwedi bao “ba si ta to̱ ba we̱le̱ da da.” (Marko 3:20) Buńa bope̱pe̱ a kwali pe̱ na moto bulu, ońolana niponda nde e ta e do̱lisane̱ nu moto. (Yohane 3:1, 2) Jita la ba bena ba sengi dikalo la Yesu ba si timbi bokwedi bao. Nde be̱se̱ bena ba lambe̱ye̱ mo̱ toi ba sengi belēdi bao be̱se̱. O nin we̱nge̱, di mapula bola be̱se̱ epolo o senga myango ma bwam. (Bebolo 10:42) Ná di tongwe̱le̱, jangame̱n po̱ngulane̱ mbad’asu ńa te̱ dikalo.

¹⁴ Be̱ be̱be̱ o wana mawengisan ma mapule̱. Di si matukwa te̱ ponda di mate̱no̱ dikalo, yen ebe di si me̱nde̱ dongame̱ne̱ bato ba malee̱le̱ ńo̱ngi ońola myango ma bwam. Paonia po̱ ni mabelabe̱ ná Matilda mo̱ ná: “Biso̱ na mom’am di makeka pe̱pe̱le̱ bato o ponda ye diwengisan. Mesanedi ma buńa, di mate̱ dikalo o bepolo ba ńunga. Mwese, niponda bato jita beno̱ o ngea, di mabolane̱ bebamban. Ebiamu, di mabomane̱ bato jita o mamboa mabu.” Di s’angame̱n te̱ dikalo buka te̱ o ponda ni do̱lisan biso̱, nde jangame̱n be̱ be̱be̱ o po̱ngulane̱ mudango masu ma dikalo ná di we̱le̱ dongame̱ne̱ bato. Di boli te̱ nika, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱.

15. Bupisane̱ Lukas 22:39-44, nje e tombi o bulu bosukan ba longe̱ la Yesu o wase e?

¹⁵ O ebiamu a 14 má Nisan 33 P.A., Yesu alo o mōnda ma Getsemane. Na mo̱ a tele̱ye̱ Yehova mulema mao. (Langa Lukas 22:39-44) Niponda nde Yesu a ‘wanno̱ mika . . . na musea munde̱ne̱ na miso̱di.’ (Bon. 5:7) Nje Yesu a kwalino̱ o muka mao bo bulu bosukan obiana a mabwabe̱ e? A baise̱ ngińa ná a tingame̱ na Yehova na ná a bole pe̱ jemea lao. Yehova a sengi mu muka ma njiba ma Mun’ao, na mo̱ a loma ange̱l o jembe̱ mo̱.

16. Nje e ta e bwese̱ Yesu ndutu ponda a tano̱ a kane̱ o mōnda ma Getsemane e?

¹⁶ Ye̱ke̱i te̱ Yesu a kom miso̱di ke̱ e o kane̱ o mōnda ma Getsemane ońola ndutu a tano̱ a senga ke̱ o̱nge̱le̱ ná bato ba me̱nde̱ langa mo̱ ka muto̱pe̱ dibena. A ta pe̱ a bia nate̱na njika dikala yeno̱ mweńa ná a be̱ jemea nate̱n’o su o bwam ba lingea dina la Sango. Yete̱na we o bete̱medi be mawe̱le̱ jemea lo̱ngo̱ o kekise̱, nje miso̱di ma Yesu meno̱ ná mokwe̱le̱ wa e? Jombweye belēdi belalo bepe̱pe̱.

17. Nje jalabe̱ la Yehova ońola muka ma njiba ma Yesu di mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁷ Yehova a masenga mika mo̱ngo̱. Yehova a sengi mika ma Yesu. Ońola nje e? Ońolana Yesu a ta a pula bola me̱se̱ o benga be̱ Sango ao jemea na lingea pe̱ dina lao. Ńo̱ng’ango̱ ńe te̱ ná o benge be̱ Yehova jemea na lingea pe̱ dina lao, a me̱nde̱ jalabe̱ mika mo̱ngo̱ owe̱ni o mabaise̱no̱ mo̱ jongwane̱.—Mye. 145:18, 19.

18. O njika mbadi Yesu eno̱ ka diko̱m di bi biso̱ na di maso̱ṅtane̱ pe̱ biso̱ e?

¹⁸ Yesu a bi ne̱ni o masengano̱ oteten. Je te̱ taka, je muńe̱nge̱ jita o be̱ne̱ diko̱m lena di bi ne̱ni di masengano̱, tobotobo yete̱na di diko̱m pe̱ di ta di máso̱be̱ o mulemlem ma bete̱medi ka biso̱. Ni ńai a diko̱m nde Yesu eno̱. A bi ne̱ni moto a masengano̱ ke̱ a bo̱bi, na ke̱ a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. A bi mabo̱bo̱ masu, a me̱nde̱ pe̱ jombwea ná di kuse jongwane̱ “o ponda ni te̱nge̱n.” (Bon. 4: 15, 16) Ka nje te̱ Yesu a kasino̱ jongwane̱ lena ange̱l e wanedino̱ mo̱ o mōnda ma Getsemane, biso̱ pe̱ jangame̱n le̱le̱me̱ o kasa jongwane̱ Yehova a mabolano̱ biso̱, e be̱ tongwea na kalati, sinima, bekwali, to̱ pe̱pe̱le̱ la mutudu mō̱ to̱ diko̱m.

19. Ne̱ni weno̱ ná o kusa ngińa ke̱ we o bete̱medi be mawe̱le̱ jemea lo̱ngo̱ o kekise̱ e? Bola eyembilan.

¹⁹ Yehova a me̱nde̱ bola wa “musango ma Loba.” Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jembe̱ biso̱ e? Di kane̱ te̱, di me̱nde̱ kusa “musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱.” (Fil. 4:6, 7) Musango mwena Yehova a mabolano̱ mu malo̱ko̱ mulema masu, mu bola pe̱ ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi. Nika nde e po̱yedi munańango mō̱ nu belabe̱ ná Luz. Mo̱ ná: “Ponda iwo̱, na ta nde ne̱ne̱ biana ne muso̱lo̱ki. Nik’e ta e bola ná no̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi mba. Nik’e ta be̱ e po̱yedi te̱ mba, na mapomane̱ nde langwea Yehova ne̱ni na masengano̱. Muka mu ta mu lo̱ko̱ mba jita.” Ka nje te̱ myango ma nu munańango mi malee̱no̱, muka mwe ná mu bola biso̱ musango ma teten.

20. Nje miso̱di ma Yesu mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

²⁰ E se̱ lo̱ko̱mea na belēdi ba bwam miso̱di ma Yesu mi mabolano̱ biso̱! Din jokwa jo̱nge̱le̱ biso̱ ná di sue̱le̱ mako̱m masu mena ma wese̱, di be̱ pe̱ mbaki ná Yehova na Yesu ba me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ ke̱ di bo̱lo̱ne̱ ńandolo. Jomabe̱le̱ o lee̱le̱ bato ndedi o dikalo ońolana Yehova Loba na Yesu Kristo ba malee̱le̱ y’ede̱mo a bwam. Nik’e lo̱ki pe̱ biso̱ jita o bia ná Yehova na Mun’ao Yesu ba maso̱ṅtane̱ besengedi basu ba teten, ba bi mabo̱bo̱ masu, ba mapula pe̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱. Di benge so̱ we̱le̱ nje jokono̱ o ebolo natē̱ buńa bwena Yehova a me̱nde̱no̱ londise̱ din kakane̱ la betańsedi a bolino̱ ná a me̱nde̱ “tuta miso̱di me̱se̱ o miso̱ [masu]”!—Bbī. 21:4.