1. Ne̱ni jeno̱ ná di tombise̱ ponda na Yehova e?

 DI TO̱NDI tombise̱ ponda na bato bena di to̱ndino̱. Babaedi ba to̱ndi ba matombise̱ ponda mwemba. Beso̱mbe̱ pe̱ be mabwane̱ ponda be matombise̱no̱ na mako̱m mabu muńe̱nge̱. Biso̱ be̱se̱ pe̱ di to̱ndi tombise̱ ponda na bonasango na bonańango asu. Nde omo̱ń a me̱se̱, di to̱ndi tombise̱ ponda na Loba lasu. Je ná di bola nika ke̱ di makane̱ mo̱, di malanga Eyal’ao, na ke̱ di madutea jombwea mwano mao na bede̱mo bao. Ponda di matombise̱no̱ na Yehova ńe so̱ biso̱ tiki jita!—Mye. 139:17.

2. Njika mitakisan di be̱nno̱ e?

² To̱ná di to̱ndino̱ tombise̱ ponda na Yehova, nik’e titi bu ponda ye̱se̱. Kana di walame̱nno̱ na mambo jita ma bola, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o so̱ ponda ońola mambo ma mudī. Ebol’asu ya musawedi, m’bē̱ ma mbia, na mambo mape̱pe̱ be ná ba no̱ngo̱ne̱ biso̱ eyek’a ponda, na biso̱ jo̱nge̱le̱ ná di si be̱n pe̱ ponda o kane̱, o jokwa to̱ o dutea.

3. Njika lambo dipe̱pe̱ di mano̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda e?

³ Lambo dipe̱pe̱ le ná di no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná jese̱le̱ ná mambo mō̱ mena ma titi bobe ye̱ke̱i te̱, ma no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda ńena di wusano̱ bolane̱ o sisea Yehova be̱be̱. K’eyembilan, di kwaleye ońola longe̱le̱ la ńolo. Biso̱ be̱se̱ di yo̱ki no̱ngo̱ ponda o wumse̱. Nde to̱ mo̱me̱ne̱ longe̱le̱ la ńolo lena le  bwam, le ná di no̱ngo̱ne̱ biso̱ eyek’a ponda, nde di si diane̱ pe̱ ponda ndongo ońola mambo ma mudī. Di si dimbea ná longe̱le̱ la ńolo di titi lambo le mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lasu.—Min. 25:27; 1 Tim. 4:8.

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ e?

⁴ O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje yeno̱ mweńa ná di bie njika mambo jangame̱nno̱ te̱se̱ o epol’a boso o longe̱ lasu. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ ponda di matombise̱no̱ na Yehova o mbad’a bwam, na njika tombwane̱ bola la nika leno̱ ná di wanea biso̱.

5. Ne̱ni nje e tilabe̱ o kalat’a Efeso 5:15-17 yeno̱ ná yongwane̱ eso̱mbe̱ o po̱so̱ mbad’a bwam ńa bolane̱ longe̱ lao?

⁵ Po̱so̱ longe̱ di peti. Beso̱mbe̱ be yo̱ki baise̱ babo̱me̱ne̱ ne̱ni bolane̱ longe̱ labu o mbad’a bwam. Balēdi to̱ belongi ba mbia be titi Mboṅ a Yehova be ná ba tute̱le̱ babo̱ o wala o besukulu bende̱ne̱ o bwam ná ba be̱ne̱ ebol’a musawedi ya bwam, na be̱ne̱ pe̱ mo̱ni jita. Be besukulu be me̱nde̱ no̱ngo̱ne̱ babo̱ eyek’a ponda. O mune̱ mudī, yen ebe bayedi babu na mako̱m o mwemba pe̱ ba matute̱le̱ babo̱ o bolane̱ longe̱ labu o ebol’a Yehova. Nje ye ná yongwane̱ eso̱mbe̱ e to̱ndi Yehova o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e? Ye ná e be̱ bwam ná e lange, nde e duteye pe̱ nje e tilabe̱ o kalat’a Efeso 5:15-17. (Langa.) Ombusa mo̱ langa y’epas’a Bibe̱l, eso̱mbe̱ ye ná e baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Nje ye “jemea la [Yehova]” e? Njika bedomsedi be ná be bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ e? Njika bedomsedi be ná bongwane̱ mba o bolane̱ pond’am o mbad’a bwam e?’ O si dimbea ná, “mińa me bobe,” na ná su la yen ebe̱yed’a mambo e madiabe̱le̱ na Satan lā be̱be̱. Ye dibie̱ ná di bolane̱ longe̱ lasu o bola mambo mena ma mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱.

6. Nje Maria a po̱sino̱ o bola e, ońola nje pe̱ nika e tano̱ dibie̱ e?

⁶ Bia njika mambo te̱se̱ o epol’a boso. O bwam ná di bolane̱ pond’asu bwam, e mapula ponda iwo̱ ná di po̱se o bola lambo diwo̱ oteten a mambo maba mena ma titi bobe. Myango ma Yesu ponda a pe̱pe̱le̱no̱ Maria na Martha mi mabonde̱ di to̱ti. Marta a ta muńe̱nge̱ jita o kasa Yesu, na mo̱ a botea jipe̱le̱ mo̱ mada jita. Nde munańango Maria mo̱, a tombwane̱ ni ponda o ja be̱be̱ na Sango ao o bwam ba bupe̱ belēdi bao. Nje Marta a tano̱ a bola e si ta bobe, nde Yesu a kwali ná Maria “a po̱si dongo la bwam.” (Lukas 10:38-42) Yen ebe Maria a dimbedi nje e dabe̱ bo buńa, nde je ná di be̱ mbaki ná a si dimbedi nje Yesu okwe̱le̱no̱ mo̱. Ka nje te̱ Maria a bwane̱no̱ ni ponda a tombise̱no̱ na Yesu muńe̱nge̱, nika nde biso̱ pe̱ di mabwane̱no̱ ponda di matombise̱no̱ na Yehova muńe̱nge̱. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di bolane̱ ni ponda o mbad’a bwam e?

7. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di kane̱, jokwe, di duteye pe̱ e?

⁷ So̱ṅtane̱ ná ponda o matombise̱no̱ o kane̱, o jokwa, na o dutea ńe nde dongo diwo̱ la jowe̱ lo̱ngo̱. Ponda jeno̱ kane̱, je nde kwala na Sango asu ńe o mo̱ń ńena nu to̱ndi biso̱ jita. (Mye. 5:8) Ponda jeno̱ jokwa Bibe̱l, je nde jokwabe̱le̱ na Loba, mo̱ ńena ńe Tongo a dibie̱. (Min. 2: 1-5) Ponda jeno̱ dutea, je nde jombwea bede̱mo ba bwam ba Yehova, je pe̱ nde jo̱nge̱le̱ mambo ma betańsedi a me̱nde̱no̱ bola ońol’asu na ońola bewekedi be̱se̱. Nika nde di mabolane̱no̱ pond’asu o mbadi ni peti bwam. Nde nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola nika e?

8. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o mbadi Yesu a bolane̱no̱ pond’ao o eyaṅ e?

⁸ Po̱so̱ epolo ye pī, yete̱na we ná o we̱le̱ bola nika. Jombweye eyembilan a Yesu. Obiana a mabotea ebol’ao ya dikalo o wase, Yesu a tombise̱ 40 ma mińa o eyaṅ. (Lukas 4:1, 2) O y’epol’a pī, Yesu a wusa kane̱ Yehova, a dutea pe̱ ne̱ni bola jemea la Sango ao. Ye̱ke̱i te̱ bola la nika di boṅsane̱ Yesu ońola mitakisan mi ta menge̱le̱ mo̱. Nje eyembilan a Yesu yeno̱ ná yokwe̱le̱ wa e? Yete̱na we nde elong’a mbia munde̱ne̱, ye ná e be̱ wa ndutu ponda iwo̱ o so̱ epolo ye pī o mboa. Ye te̱ nika, we ná o wasa epolo ye pī o ’boko. Nika nde Julie a mabolano̱ ke̱ a mapula tombise̱ ponda na Yehova o muka. Mo̱ na mom’ao ba maja nde o son a bolongi o Fre̱nsi, e titi so̱ bu ná moto a be̱ mo̱me̱ne̱ esibe̱ ná ba takise̱ mo̱. Julie mo̱ ná: “Na mala so̱ nde o mōnda ma mpesa buńa te̱. Owo ne ná na be̱ mbame̱ne̱, na we̱le̱ pe̱ kwala na Yehova bwam.”

9. To̱ná a tano̱ a walame̱ne̱ jita, ne̱ni Yesu a lee̱no̱ ná mulatako mao na Yehova mu ta mo̱ tiki e?

⁹ Yesu a ta a walame̱ne̱ jita. Ponda a tano̱ a te̱ dikalo, mamuti ma ta be̱ ma bupe̱ mo̱ o wuma na wuma te̱, e ta pe̱ e pula ná ombweye ba bato be̱se̱. Buńa bō̱, “mundi mwe̱se̱ mu ta mu ko̱to̱me̱ o jo̱mbe̱” o bwam ba je̱ne̱ mo̱. Nde to̱ na nika, Yesu a ta te̱ nde a bola me̱se̱ ná a be̱ne̱ ponda o kane̱ Yehova. Obiana wei i mabusa, a ta a so̱ “wuma i we̱nge̱medi” owe̱ni a wusano̱ tombise̱ ponda mo̱me̱ne̱ mō̱ na Sango ao.—Marko 1:32-35.

10-11. Bupisane̱ Mateo 26:40, 41 njika malea ma bwam Yesu a bolino̱ bokwedi bao o mōnda ma Getsemane e, nde nje e tombi e?

¹⁰ O bulu bao bosukan o wase, ke̱ ebol’ao ya dikalo e nipo̱ o su, Yesu a wasi pe̱te̱ epolo ye pī owe̱ni a wusano̱ dutea na kane̱ pe̱. A so̱i nde y’epolo o mōnda ma Getsemane. (Mat. 26:36) Bo buńa, Yesu a boli bokwedi bao malea ma bwam jombwea muka.

¹¹ Jombweye nje e tombi. Ponda ba po̱ino̱ o mōnda ma Getsemane, buńa bo ta bo mondea, yen ebe ko̱s’a bulu e ta e mátomba. Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba “je epeńe̱,” na mo̱ ala kane̱. (Mat. 26:37-39) Nde niponda mo̱ a tano̱ a kane̱, babo̱ ba ta nde ba ko̱  iyo̱. Ponda a bomane̱no̱ babo̱ be o ko̱ iyo̱, a langwedi pe̱te̱ nde babo̱ ná ba ‘je epe̱ńe̱, ba kane̱.’ (Langa Mateo 26:40, 41.) A so̱ṅtane̱ ná ba ta ba ńo̱sea na ndutu, na ná ba ta pe̱ ba wo̱lo̱. Na ndedi, Yesu embi ná “eyobo e bo̱bi.” Nde, ponda Yesu alono̱ pe̱te̱ kane̱ ngedi iba ipe̱pe̱, o wa lao a bomane̱ nde ná bokwedi bao ba titi kane̱, o diwengisan be nde ko̱ iyo̱.—Mat. 26:42-45.

12. Nje bola yete̱na ponda iwo̱ di titi ná di kane̱ ońolana lambo le o takise̱ biso̱ to̱so̱ ońolana di wo̱li jita e?

¹² Po̱so̱ pond’a bwam. Ponda iwo̱, di titi ná yen ebe di kane̱ ońolana lambo le o takise̱ biso̱ to̱so̱ ońolana di wo̱li jita. Nik’e mápo̱ye̱ te̱ wa, bia ná bato jita pe̱ ba mákusa nika. Nje weno̱ ná o bola e? Bō̱ bena ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ kane̱ bulu be̱n ná ye babo̱ bwam o kane̱ Yehova ebiamu, obiana bulu bo mako̱, niponda ba si wo̱lino̱ jita. Bape̱pe̱ be̱n ná ba makane̱ bwam k’eyembilan ke̱ ba jai to̱ ke̱ ba nunge̱ mabo̱ngo̱. Nje pe̱ so̱ weno̱ ná o bola yete̱na o titi ná o kane̱ ońolana mulema mu pungwedi wa jita to̱ ońolana o bo̱bi e? Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱. We ná o be̱ mbaki ná Sango asu nu londi na ndedi a me̱nde̱ so̱ṅtane̱ wa.—Mye. 139:4.

13. Ne̱ni belongisan beno̱ ná be pungwa biso̱ ke̱ je o tombise̱ ponda na Yehova e?

¹³ O s’ese̱le̱ ná to̱ lambo di pungwe wa niponda weno̱ jokwa. Seto̱ buka te̱ muka nde mwe ná mu bola ná jouse̱ mulatako masu na Yehova. Jokwa l’Eyal’a Loba na ndongame̱n a mwemba pe̱ be ná bongwane̱ biso̱ o sisea Loba be̱be̱. Mo̱ nje ye ná yongwane̱ wa o bolane̱ ponda bwam niponda weno̱ jokwa to̱ ke̱ we o ndongame̱n e? Baise̱ wame̱ne̱ ná: “Njika mambo ma mabole̱ ná na si be̱ mususu ke̱ ne o ndongame̱n to̱ ke̱ ne o jokwa e?’ Mambo ka bebeledi to̱ mye̱ndi o telefon ango̱ to̱ o elongisan ango̱ epe̱pe̱ e? Bato jita ba mabolane̱ be belongisan o nin we̱nge̱. Bamuwaso bō̱ ba makwala ná moto a be̱n te̱ buka te̱ telefon o mbasan, nik’e dongame̱n o bola ná a si be̱ mususu o nje eno̱ pula bola. Ńadibie̱ mō̱ mo̱ ná: “O si mabe̱ mususu o nje weno̱ bola. O mo̱nge̱le̱ nde mambo mape̱pe̱.” Obiana ndongame̱n  na mako̱to̱ne̱ ba mabotea, ba yo̱ki langwea biso̱ ná di wań belongisan basu ná be si takise̱ bane̱. Mo̱ je pe̱ ná di bola nika ke̱ je na biso̱me̱ne̱ ná belongisan basu be si takise̱ biso̱ be s’embe̱ pe̱ to̱ ponda jeno̱ tombise̱ ponda na Yehova e?

14. Bupisane̱ Filipi 4:6, 7, ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ mususu o nje jeno̱ bola e?

¹⁴ Baise̱ Yehova jongwane̱ ná o be̱ mususu o nje weno̱ bola. We̱n te̱ ná mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ ma yo̱ki po̱to̱ niponda weno̱ jokwa to̱ ke̱ we o ndongame̱n, baise̱ Yehova jongwane̱. O be̱n te̱ lambo le o takise̱ wa, ye ná e be̱ ndutu ná o se̱le̱ dimbea mo̱ o bwam ná o be̱ mususu o mambo ma mudī, nde ye mweńa jita ná o bole nika. Kane̱ ná o kuse musango mu makombe̱ seto̱ buka te̱ mulema mo̱ngo̱, nde na “mo̱nge̱le̱” mo̱ngo̱ pe̱.—Langa Filipi 4:6, 7.

15. Njika lambo diwo̱ tombise̱ la ponda na Yehova di mawaneano̱ biso̱ e?

¹⁵ O me̱nde̱ tombwane̱ jita yete̱na o no̱ngi ponda o kwala na Yehova, o sengane̱ mo̱, na o dutea jombwea mo̱. Ne̱ni nika e? Laboso, O me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná “mudangwane̱ badibie̱, a matimba dibie̱.” (Min. 13:20) O tombise̱ so̱ te̱ ponda na Yehova, mo̱ ńena ńe Tongo a dibie̱, wa pe̱ o me̱nde̱ be̱ dibie̱. O me̱nde̱ bata bia ne̱ni bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱, na ne̱ni samba mambo mena a singe̱no̱.

16. Ne̱ni tombise̱ la ponda na Yehova di mongwane̱no̱ biso̱ o lee̱ o mbad’a bwam e?

¹⁶ Di londe̱ maba, o me̱nde̱ be̱ mulēd’a bwam. Je te̱ jokwa Bibe̱l na moto nupe̱pe̱, nje di mapulano̱ ye nde ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o sisea Yehova be̱be̱. Etum te̱ di makwalano̱ na Sango asu ńe o mo̱ń, nika pe̱ nde ndolo di be̱nedino̱ mo̱ e me̱nde̱no̱ bata ńaka, nik’e me̱nde̱ pe̱ bola ná di bate bia ne̱ni lee̱ mokwe̱ Bibe̱l o to̱ndo̱ mo̱. Nika nde Yesu a bolino̱. A kwali mambo jombwea Sango ao na muyao na ndolo, na nika ńongwane̱ pe̱ bokwedi bao o to̱ndo̱ Yehova.—Yohane 17:25, 26.

17. Ońola nje muka na jokwa ba mabolano̱ ná dube̱ lasu di bate be̱ ngińa e?

¹⁷ Di londe̱ malalo, dube̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱ bata be̱ ngińa. E̱ne̱ te̱ nje e matombe̱ ke̱ o kane̱ ná o kusane̱ Loba bediedi, lo̱ko̱mea to̱ jongwane̱. Ponda te̱ Yehova a malabe̱no̱ mi mika, dube̱ lo̱ngo̱ di mabata nde be̱ ngińa. (1 Yohane 5:15) Nje epe̱pe̱ ye ná e bola ná dube̱ lo̱ngo̱ di bate be̱ ngińa e? Jokwa la Bibe̱l la wame̱ne̱. O si dimbea ná “dube̱ di  mawa . . . nde o nje moto a masengano̱.” (Rom. 10:17) Nde ná dube̱ lasu di bate be̱ ngińa, di s’angame̱n jokwa buka te̱. Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola e?

18. Tele̱ye̱ ońola nje jangame̱nno̱ dutea.

¹⁸ Jangame̱n dutea o nje di malangano̱. Jombweye nje e po̱yedi mutiled’a Myenge 77. A ta a taka jita ońolana a ta o̱nge̱le̱ ná Yehova a si do̱lisane̱ pe̱ mo̱ na bane̱ Bonaisrael. Nik’e ta e takise̱ mo̱ kańena a si ta a we̱le̱ ko̱ iyo̱ bulu. (Myemba 3-9) Nje a bolino̱ e? A kane̱ nde Yehova ná: “Na madutea ońola bola lo̱ngo̱ le̱se̱, na manina bebolo bo̱ngo̱ ba ngum.” (Myemba 13) To̱ná mulo̱ngedi a tano̱ a bia mambo mena Yehova a boledino̱ tumba lao mińa mi tombi, a ta te̱ nde a baise̱ ná: “Loba a dimbedi nde o be muyao, nga ońola malinga a bangisan ndedi e?” (Myemba 10) Mulo̱ngedi a dutedi bebolo ba Yehova, esibe̱ dimbea muyao na ndedi Loba a lee̱le̱no̱ kwaṅ. (Myemba 12) Nje nik’e yaino̱ e? Mulo̱ngedi a timbi be̱ mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ caka baboledi bao to̱ buńa. (Myemba 16) Mulemlem pe̱ nde dube̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ bata be̱ ngińa yete̱na o dutedi nje Yehova a máboleano̱ baboledi bao, na nje pe̱ a boledino̱ wame̱ne̱.

19. Nje epe̱pe̱ di matombwane̱no̱ ke̱ di tombise̱ ponda na Yehova e?

¹⁹ Di londe̱ mane̱i, na le pe̱ mweńa buka me̱se̱, ndolo o be̱nedino̱ Yehova e me̱nde̱ bata be̱ ngińa. Ndolo tobotobo nde e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o sengane̱ Yehova, o jemea bo̱lo̱ne̱ mambo mō̱ o bwam ba do̱lisane̱ mo̱, na o lembe̱ to̱ njika mitakisan. (Mat. 22:37-39; 1 Kor. 13:4, 7; 1 Yohane 5:3) To̱ lambo di titi mweńa buka mulatako ma bo̱ibo̱i na ma ndolo na Yehova!—Mye. 63:2-9.

20. Nje o me̱nde̱no̱ bola ná o tombise̱ ponda na Yehova e?

²⁰ O si dimbea ná muka, jokwa, na dutea be nde dongo diwo̱ la jowe̱ lasu. Kapo̱ ka Yesu, wasa bepolo be pī ná o tombise̱ ponda na Yehova. Sumwa nje ye̱se̱ ye ná e pungwa wa. Baise̱ Yehova jongwane̱ ná o be̱ mususu ke̱ we o no̱ngo̱ dongo o mambo ma mudī. O bolane̱ te̱ pond’ango̱ bwam tatan, Yehova a me̱nde̱ bola wa longe̱ la bwindea o was’a peńa ka bowe̱n.—Marko 4:24.