Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 23

A bayedi—Bińo̱ ongwane̱ bana bańu o to̱ndo̱ Yehova

A bayedi—Bińo̱ ongwane̱ bana bańu o to̱ndo̱ Yehova

“To̱ndo̱ Sango, Loba lo̱ngo̱, na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱.”—MAT. 22:37.

MWENGE 134 Bana be nde jabea la tiki la Loba

EBONGOLO *

1-2. Teleye̱ ne̱ni bete̱sedi ba Bibe̱l beno̱ ná be bata be̱ biso̱ mweńa tobotobo ke̱ bete̱medi basu be tuko.

 O BUŃA babu ba latise̱, muwandedi, o mpesa mao mwe̱se̱, na mudo̱led’ao ń’ewande̱ ba malambe̱ toi ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ o senga ekwal’a diba e se̱medi o Bibe̱l. Ba bi bete̱sedi y’ekwali yeno̱ o kwalea. Nde botea bo buńa, be bete̱sedi be mabata be̱ babo̱ mweńa tobotobo. Ońola nje e? Ońolana ba me̱nde̱ we̱le̱ mo̱ o ebolo o diba labu.

2 Mulemlem pe̱ nde yeno̱ niponda babaedi bena be kriste̱n ba mabe̱ne̱no̱ bana. O pambo a ponda ńa mimbu jita, ba sengi bekwali jita jombwea ne̱ni kokise̱ bana. Nde niponda ba mabe̱ne̱no̱ muna, ma malea ma mabe̱ babo̱ mweńa tobotobo. Nika ńe nde m’bē̱ munde̱ne̱! Ponda te̱ bete̱medi ba longe̱ lasu be matukwano̱, bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ be mabata be̱ biso̱ mweńa tobotobo. Njo̱m po̱ ni ońola nje baboledi ba Yehova ba malangano̱ Betiledi, ka nje te̱ Loba a tano̱ a baise̱ kiṅ’a Israel ná i bole, na dutea pe̱ ońol’ao “mińa ma longe̱” labu me̱se̱.—Ndim. 17:19.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

3 A bayedi, bińo̱ lo be̱n m’bē̱ mu buki me̱se̱ kriste̱n ńeno̱ ná e be̱ne̱, mwe nde ná lokwe̱le̱ bana bańu o bia Yehova. Nde lo s’angame̱n buka te̱ jokwe̱le̱ babo̱ mambo jombwea Loba lasu. Bińo̱ langame̱n pe̱ jongwane̱ babo̱ o to̱ndo̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Nje weno̱ ná o bola ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o to̱ndo̱ Yehova e? O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola bete̱sedi ba Bibe̱l bene̱i be me̱nde̱ jongwane̱ bińo̱ bayedi. (2 Tim. 3:16) Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni bayedi bō̱ be kriste̱n ba tongwe̱le̱no̱ ońolana ba we̱le̱ malea ma Bibe̱l o ebolo.

BETE̱SEDI BENE̱I BENA BE MONGWANE̱ BAYEDI

Ne̱ni o me̱nde̱no̱ jongwane̱ bana bo̱ngo̱ yete̱na o mawasa bediedi ba Yehova ponda ye̱se̱, o be̱ pe̱ babo̱ eyembilan a bwam e? (Ombwa mongo 4, 8)

4. Njika bete̱sedi bō̱ be ná bongwane̱ bayedi o de̱ ndolo ońola Yehova o milema ma bana babu e? (Yakobo 1:5)

4 Bete̱sedi 1: Wasa bediedi ba Yehova. Baise̱ Yehova ná a bole wa dibie̱ o jongwane̱ bana bo̱ngo̱ o to̱ndo̱ mo̱. (Langa Yakobo 1:5.) Mo̱ nde e moto nu dongame̱n buka be̱se̱ o bola malea. Njo̱m ye jita, nde jombweye iba. Ńaboso, Yehova nde e muyedi nu be̱n so̱ṅtane̱ buka be̱se̱. (Mye. 36:10) Ni londe̱ iba, malea mao ma dibie̱ ma mawanea biso̱ tombwane̱ ponda ye̱se̱.—Yes. 48:17.

5. (a) Njika jongwane̱ bebokedi ba Yehova be mawaneano̱ bayedi e? (b) Ka nje te̱ sinima e lee̱no̱, nje o mokwano̱ na mbadi munasango na munańango Amorim ba kokise̱no̱ bana babu e?

5 Tongwea n’Eyal’ao na bebokedi bao, Yehova a mabola jita la da la mudī lena di se̱medi o Bibe̱l. Di da la mudī le ná longwane̱ wa o kokise̱ bana bo̱ngo̱. (Mat. 24:45) K’eyembilan, we ná o bata so̱ malea ma bwam o milopo m’ekwali mi mabupane̱le̱ “de l’aide pour les familles,” myena mi busi o Umwe̱! mimbu jita, tatan mi maso̱be̱ pe̱ o mulomba masu. Omo̱ń a nika, sinima jita ye o jw.org i malee̱ bebaisedi na sinima i mongwane̱ bayedi o bupe̱ malea ma Yehova niponda beno̱ kokise̱ bana babu. *Min. 2:4-6.

6. Nje munasango mō̱ a kwalino̱ jombwea bediedi bā na munj’ao ba makusane̱no̱ bebokedi ba Yehova e?

6 Bayedi jita ba timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jongwane̱ a wanedino̱ babo̱ tongwea na bebokedi bao. Joe, sango a bana mō̱ mo̱ ná: “E titi bu o kokise̱ bana balalo o mbale̱. Biso̱ na munj’am di makane̱ Yehova ponda ye̱se̱ ná ongwane̱ biso̱. Ponda iwo̱ pe̱ je̱n nde biana mulopo m’ekwali mō̱ to̱ sinima po̱ e busi nde o ponda ni te̱nge̱n o jongwane̱ biso̱ o buka mitakisan di tano̱ di be̱ne̱. Malea ma Yehova nde di mabupe̱no̱ ponda ye̱se̱.” Joe na munj’ao ba so̱i ná mi milopo m’ekwali na sinima be o jongwane̱ bana babu o sisea Yehova be̱be̱.

7. Ońola nje yeno̱ mweńa ná bayedi ba we̱ na ngińa o be̱ eyembilan a bwam e? (Roma 2:21)

7 Bete̱sedi 2: Be̱ eyembilan a bwam. Bana ba mombwa nje bayedi babu ba mabolano̱, ba yo̱ki pe̱ jembilane̱ babo̱. Ye mbale̱ ná, muyedi to̱ mō̱ a titi ke̱nge̱nge̱. (Rom. 3:23) Nde to̱ na nika, bayedi be dibie̱ ba mawe̱ na ngińa o be̱ eyembilan a bwam ońola bana babu. (Langa Roma 2:21.) Sango a bana mō̱ mo̱ ná: “Be nde ka mulema ma bre̱ti mu mańo̱ miliki ke̱ mu dubabe̱ oten.” A bati pe̱ ná: “Nje di mokwe̱le̱no̱ babo̱ ye te̱ diwengisan na nje di mabolano̱, ba me̱ne̱.” Di mapula so̱ te̱ ná bana basu ba to̱nde Yehova, bangame̱n je̱ne̱ ná biso̱me̱ne̱ di to̱ndi mo̱ na mbale̱.

8-9. Nje Andrew na Emma ba kwalino̱ e mokwe̱le̱ nde wa nje e?

8 Mbadi ye jita bayedi beno̱ ná bokwe̱le̱ bana babu o to̱ndo̱ Yehova. Andrew, munasango mō̱ nu be̱n 17 mbu mo̱ ná: “Bayedi bam ba ta ba langwea mba ponda ye̱se̱ ná ye mweńa o kane̱. Sango am a ta a kane̱ na mba bulu te̱, to̱ e be̱ nde ná na kane̱ na mbame̱ne̱. Bayedi bam ba ta ba langwea biso̱ na munańango am ńa muto ná: ‘Le ná lo kwalisane̱ Yehova ponda te̱ lo mapulano̱.’ Nika ńongwane̱ mba ná ne̱ne̱ ná muka mwe mweńa. Tatan ye mba lambo di bo̱bi o kane̱ Yehova, na me̱ne̱ pe̱ nde mo̱ ka Tete̱ ńe ndolo.” A bayedi, bińo̱ lo si dimbea ná ndolo lo be̱nno̱ ońola Yehova ńe ná ńongwane̱ bana bańu o to̱ndo̱ mo̱.

9 Di kwaleye pe̱ ońola eyembilan a Emma. Ponda sango a cakino̱ bā na munańango ńa ngoka na ńango abu, a ta a die̱le̱ babo̱ beto̱m jita. Emma mo̱ ná: “O ngedi jita ńango am a si ta a be̱ne̱ mo̱ni, nde a ta a kwala ponda ye̱se̱ ne̱ni Yehova a mombweano̱ baboledi bao. Mbadi a tano̱ a die̱le̱ longe̱ lao e ta e lee̱ ná a dube̱ nje a makwalano̱. A ta a we̱le̱ o ebolo nje a tano̱ okwe̱le̱ mba.” Belēdi be nde ná nje e? Ná, to̱ e be̱ nde o bete̱medi ba ndutu, bayedi be ná bokwe̱le̱ bana babu.—Gal. 6:9.

10. Njika ponda bayedi jita o Israel ba tano̱ ba kwala na bana babu e? (Ndimbisedi 6:6, 7)

10 Bete̱sedi 3: Kwala na bana bo̱ngo̱ ponda ye̱se̱. Yehova a ta a langwea Bonaisrael ná bokwe̱le̱ bana babu ponda ye̱se̱ o bia mo̱. (Langa Ndimbisedi 6:6, 7.) Nika ba bayedi ba tano̱ ba tombise̱ buńa bwe̱se̱ na bana babu, ba ta ba be̱ne̱ epolo o bola nika o to̱ njika ponda, na de̱ pe̱ ndolo ońola Yehova o milema mabu. K’eyembilan, eso̱mb’a mun’a Israel e ta e tombise̱ hawa jita na sango o eyidi o de̱ mbolako to̱ o pond’a mumbwa. Munańango ńa muto pe̱ a ta a tombise̱ ponda jita na ńango abu o bangwa na maka, na bola pe̱ bene̱ bebolo ba mboa. Niponda bayedi na bana beno̱ o bola ebolo mwemba, ba ta ba be̱ne̱ epolo o kwalea mambo ma mweńa. K’eyembilan, ba wusa kwalea ońola bwam ba Yehova na ne̱ni a tano̱ ongwane̱ mbia mabu.

11. O njika ponda bayedi be kriste̱n beno̱ ná ba kwala na bana babu e?

11 Nde longe̱ ti tuko nin we̱nge̱. O jita la bekombo, bayedi ba titi ná ba tombise̱ ponda na bana babu buńa bwe̱se̱. Niponda bayedi beno̱ o ebol’abu ya musawedi, bana be nde o esukulu. Bayedi bangame̱n so̱ wasa ponda o kwala na bana babu. (Efe. 5:15, 16; Fil. 1:10) Be ná ba bolane̱ pond’a jowe̱ la Ndabo a mbia. Alexander, eso̱mb’a munasango ewo̱ mo̱ ná: “Sango am a ta a we̱ ná di be̱ne̱ jowe̱ la ndabo a mbia ponda ye̱se̱, a si ta ese̱le̱ ná to̱ lambo leke biso̱ o ko̱to̱me̱. Di ta be̱ di no̱ngo̱ ponda o kwala ombusa jokwa.”

12. Nje sango a mbia angame̱nno̱ bana keka bola o pond’a jowe̱ la ndabo a mbia e?

12 Yete̱na we nde sango a mbia, nje weno̱ ná o bola ná bana bo̱ngo̱ ba bwane̱ jowe̱ la ndabo a mbia muńe̱nge̱ e? Bińo̱ na bana bo̱ngo̱ le ná lokwa kalat’asu ńa bwam ńa peńa Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! Jokwa la ni kalati di me̱nde̱ tindea bińo̱ epolo o be̱ne̱ ekwal’a bwam. Ńo̱ng’ango̱ ńe nde ná bana bo̱ngo̱ ba tele̱ye̱ wa milema mabu ná o bie mitakisan ba be̱nno̱, o si bolane̱ so̱ pond’a jowe̱ la ndabo a mbia o sa to̱ kimea babo̱. O si linga pe̱ to̱ yete̱na nje bana bo̱ngo̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ ye diwengisan na nje Betiledi be makwalano̱. O diwengisan, bwa nde muńe̱nge̱ ná be mbale̱ o langwea wa jo̱nge̱le̱ labu, tute̱le̱ pe̱ babo̱ o langwa jo̱nge̱le̱ labu esibe̱ bo̱ngo̱. We nde ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ yete̱na o bi nje ba mo̱nge̱le̱no̱.

Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba bolane̱ bewekedi o jokwe̱le̱ bana babu bede̱mo ba Yehova e? (Ombwa dongo 13)

13. Njika ponda nipe̱pe̱ bayedi ba be̱nno̱ o jongwane̱ bana babu o sisea Yehova be̱be̱ e?

13 A bayedi, bińo̱ wasa ponda buńa te̱ o jongwane̱ bana bańu o sisea Yehova be̱be̱. O s’enge̱le̱ buka te̱ pond’a jokwa la Bibe̱l o jokwe̱le̱ babo̱ nja ńe Loba lasu la ndolo. Ńango a muna mō̱ nu belabe̱ ná Lisa mo̱ ná: “Di mongwane̱ bana basu o bia nje bewekedi be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova. K’eyembilan, mbo̱ asu e boli te̱ lambo di mayo̱ise̱ bana lo̱, di matombwane̱ o jokwe̱le̱ babo̱ ne̱ni nika e malee̱no̱ ná Muweked’asu e nde Loba la muńe̱nge̱, a boli pe̱ ná bewekedi bao be bwese̱ biso̱ muńe̱nge̱.”

A bayedi, lo bi mako̱m ma bana bańu e? (Ombwa dongo 14) *

14. Ońola nje yeno̱ mweńa ná bayedi bongwane̱ bana babu o po̱so̱ mako̱m ma bwam e? (Minia 13:20)

14 Bete̱sedi 4: Ongwane̱ bana bo̱ngo̱ o be̱ne̱ mako̱m ma bwam. Eyal’a Loba e malee̱ ná mako̱m masu me ná ma tute̱le̱ biso̱—o bola bwam to̱ bobe. (Langa Minia 13:20.) A bayedi, lo bi mako̱m ma bana bańu e? Lo me̱ne̱ babo̱ buńa bō̱ na tombise̱ pe̱ ponda na babo̱ e? Nje weno̱ ná o bola ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o be̱ne̱ mako̱m ma to̱ndi Yehova e? (1 Kor. 15:33) We ná wongwane̱ babo̱ o po̱so̱ mako̱m ma bwam yete̱na o bele̱ ba bena ba be̱n mulatako ma bwam na Yehova o po̱ tombise̱ ponda na mbia mo̱ngo̱.—Mye. 119:63.

15. Nje bayedi beno̱ ná ba bola o jongwane̱ bana babu o be̱ne̱ mako̱m ma bwam e?

15 Di kwaleye te̱ ońola sango a muna mō̱ nu belabe̱ ná Tony. A mateleye̱ nje bā na munj’ao ba bolino̱ o jongwane̱ bana babu o be̱ne̱ mako̱m ma bwam. Mo̱ ná: “O pambo a ponda ńa mimbu jita, biso̱ na munj’am di bele̱ bonasango na bonańango ba ńai na ńai a mimbu ombo’asu. Ba dedi na biso̱, bukea pe̱ o jowe̱ lasu la ndabo a mbia. Mbad’a bwam ni ńa bia ba bena ba to̱ndi Yehova, ba maboleye̱ pe̱ mo̱ na muńe̱nge̱. Di jese̱ baboledi b’ebondo, bamuloloma, na bonasango bape̱pe̱ ombo’asu. Myango mabu, ko̱d’abu, n’ebol’a ngińa ba bolino̱ o ebol’a Yehova bokwe̱le̱ bana basu mambo jita. Nika ńe̱se̱ ńongwane̱ babo̱ o sisea Yehova be̱be̱.” A bayedi, bińo̱ we̱ ná longwane̱ bana bańu o be̱ne̱ mundenge ma ba bena ba to̱ndi Yehova.

O SI BO̱LO̱NE̱ DIPITA

16. Nje weno̱ ná o bola yete̱na mun’ango̱ a si mapula bolea Yehova e?

16 Nje weno̱ ná o bola yete̱na to̱ na miwe̱n mo̱ngo̱ me̱se̱, mun’ango̱ mō̱ a si mapula bolea Yehova e? O s’o̱nge̱le̱ ná o si boli ebol’ango̱ ya muyedi bwam. Yehova a boli biso̱ be̱se̱—name̱ne̱ pe̱ na mun’ango̱—wonj’a bepo̱sedi, nika ńe nde ná, je ná di po̱so̱ o bolea Loba to̱ ke̱m. Yete̱na mun’ango̱ a po̱si ná a si mabolea pe̱ Yehova, o si bo̱lo̱ne̱ dipita ná buńa bō̱ a me̱nde̱ timba. O̱nge̱le̱ munia ma muna nu pimbedi. (Lukas 15:11-19, 22-24) Nu muna a boli mambo ma bobe jita, nde o sukan a timba omboa. Bō̱ be ná ba kwala ná munia mu. Nika ńe ná e bolane̱ na mbale̱ e? E, nika ńe ná e bolane̱! Nika nde e tombino̱ n’eso̱mb’a moto ewo̱ e belabe̱ ná Elie.

17. Ne̱ni myango ma Elie mi membe̱no̱ wa e?

17 Elie mo̱ ná: “Bayedi bam ba we̱ na ngińa o jongwane̱ mba o to̱ndo̱ Yehova n’eyal’ao, Bibe̱l. Nde na botedi o be̱ pamo ke̱ ne lambo ka 15 mbu.” Elie a botedi o bola mambo ma bobe o diwuta, a banga pe̱ jongwane̱ la mudī bayedi bao ba wanedino̱ mo̱. A busino̱ omboa bayedi bao, a botedi nde bola mambo ma bobe. To̱ na nika, ponda iwo̱ a ta be̱ a kwalea ońola Bibe̱l na diko̱m lao diwo̱. Elie mo̱ ná: “Nika biso̱ na diko̱m lam di tano̱ di kwala jombwea Yehova, na botedi o jo̱nge̱le̱ Yehova. Son na son, yi mbolako a mbale̱ yena i ta mba o mulema, mbolako yena bayedi bam ba we̱no̱ na ngińa o de̱, i botedi o ńaka son na son.” Na ponda, Elie a timbi o mbale̱. * Dutea te̱ ne̱ni bayedi bao ba bono̱ muńe̱nge̱ ná ba we̱ na ngińa o jokwe̱le̱ mo̱ to̱ndo̱ Yehova botea o mimbu mao ma mūtu!—2 Tim. 3:14, 15.

18. Nje o mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bayedi bena ba mawe̱ na ngińa o jokwe̱le̱ bana babu o to̱ndo̱ Yehova e?

18 A bayedi, Yehova a boli bińo̱ m’bē̱ ma betańsedi, mwe nde ná lo kokise̱ ńo̱ṅo̱n a peńa ńa baboledi ba Yehova. (Mye. 78:4-6) Nika e titi ebolo esadi, di masesa pe̱ bińo̱ ońola miwe̱n minde̱ne̱ lo mapo̱ngo̱no̱ o jokwe̱le̱ bana bańu! Lo bengi te̱ we̱ na ngińa o jongwane̱ bana bańu o to̱ndo̱ Yehova na bongwa pe̱ babo̱ o bo̱ngo̱ na o malea mao, bińo̱ le ná lo be̱ mbaki ná, Tet’asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a me̱nde̱ bwane̱ bińo̱ muńe̱nge̱.—Efe. 6:4.

MWENGE 135 Bebeledi ba ndolo ba Yehova: “A mun’am, be̱ dibie̱”

^ Bayedi be kriste̱n ba to̱ndi bana babu jita. Ba mabola ebolo na ngińa o sombwea bana babu ná ba be̱ne̱ nje ye̱se̱ e mapule̱ babo̱, ba be̱ pe̱ muńe̱nge̱. Di buki me̱se̱, ba bayedi ba mawe̱ na ngińa o jongwane̱ bana babu o to̱ndo̱ Yehova. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea ońola bete̱sedi ba Bibe̱l bene̱i be ná bongwane̱ bayedi o bola nika.

^ Ombwa mulopo m’ekwali mu mabupane̱le̱ “La Bible transforme des vies” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 1 ba Dibaba 2012.

^ BETELEDI BA DUTA: Ná a bie mako̱m ma mun’ao, sango a muna mō̱ e o joka bo̱l na mun’ao na diko̱m la mun’ao.