Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 22

Malea ma dibie̱ mena ma mongwane̱ biso̱ buńa te̱

Malea ma dibie̱ mena ma mongwane̱ biso̱ buńa te̱

“Yehova nde a mabole̱ dibie̱.”—MIN. 2:6.

MWENGE 89 Lambe̱ toi, sengane̱, ná o namsabe̱

EBONGOLO *

1. Ońola nje biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ng’a dibie̱ di mawe̱ na Loba e? (Mulangwedi 7:12)

 YETE̱NA e ta e mápo̱ye̱ wa ná o no̱nge bedomsedi be mweńa, ye̱ke̱i te̱ o kane̱ ná o kuse dibie̱, ońolana o ta o bia ná e mapula wa mo̱. (Yak. 1:5) Kiṅe̱ Salomo a tili ná: “Dibie̱ di . . . makombe̱ longe̱ la nu nu be̱n mo̱.” (Langa Mulangwedi 7:12.) Salomo a si ta a kwalea ońola to̱ njika pat’a dibie̱ nde. A ta nde a kwalea ońola dibie̱ di mawe̱ na Yehova Loba. (Min. 2:6) Mo̱ dibie̱ la Loba le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ ńai na ńai a mitakisan di be̱nno̱ nin we̱nge̱ e? E, le ná, ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa.

2. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná di be̱ dibie̱ na mbale̱ e?

2 Mbadi po̱ jeno̱ ná di be̱ dibie̱ na mbale̱ ńe nde ná jokwe na we̱le̱ pe̱ o ebolo belēdi ba bato baba bena ba mabolabe̱ edube jita ońola dibie̱ ba tano̱ ba be̱ne̱. Laboso, di me̱nde̱ kwalea ońola Salomo. Bibe̱l mo̱ ná “Loba a ta a bola Salomo dibie̱ na so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱.” (1 Ki. 4:29) Di londe̱ maba, di me̱nde̱ kwalea ońola Yesu, ńena nu ta nu be̱ne̱ dibie̱ di si be̱n elangisan. (Mat. 12:42) Bibe̱l e ta e bīse̱ ońola Yesu ná: “Mudī ma Yehova mu me̱nde̱ ja omo̱ń ao, mudī ma jangwa na ma dibie̱.”—Yes. 11:2.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

3 Salomo na Yesu ba bolane̱ dibie̱ Loba a tano̱ a bola babo̱ o bola malea ma bwam jombwea mambo mena me biso̱ be̱se̱ mweńa. O din jokwa, di mala je̱ne̱ malea malalo, me nde: Mweńa ma be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱ni, ebol’a musawedi, na biso̱me̱ne̱.

BE̱NE̱ JE̱NE̱ LA MAMBO LE SKWE̱ JOMBWEA MO̱NI

4. Njika diwengisan la bekusedi di ta oteten a Salomo na Yesu e?

4 Salomo a ta m’bwaṅ jita, a be̱ne̱ pe̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱. (1 Ki. 10:7, 14, 15) O diwengisan, Yesu a ta nde a be̱ne̱ ngus’a mambo, a si ta pe̱ to̱ a be̱ne̱ bolongi ba mo̱me̱ne̱. (Mat. 8:20) Nde ba bato baba ba ta ba be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea sango, ońolana dibie̱ labu di ta nde di wa na moto mō̱ ńe nde Yehova Loba.

5. Njika je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱ni Salomo a tano̱ a be̱ne̱ e?

5 Salomo embi ná mo̱ni mu mabola “mbaki.” (Mul. 7:12) Mo̱ni mu mongwane̱ biso̱ o kusea biso̱me̱ne̱ mambo ma dibongo la longe̱ na mena me biso̱ ńo̱ngi. Nde to̱ná a tano̱ m’bwaṅ jita, Salomo a ta so̱ṅtane̱ ná mambo mape̱pe̱ me mena me mweńa buka mo̱ni. K’eyembilan, a tili ná: “Dina la bwam le tiki buka m’bwaṅ.” (Min. 22:1) Salomo e̱n pe̱ ná bato bena ba to̱ndi mo̱ni ba titi bonam, to̱ na mabe̱ne̱ mabu. (Mul. 5:10, 12) A kwali pe̱ ná di s’o̱nge̱le̱ ná mo̱ni nde mwe lambo le mweńa buka me̱se̱, ebanja to̱ di be̱ne̱ nde mo̱ni jita ne̱ni, mwe ná mu pomane̱ ńo̱ngo̱.—Min. 23:4, 5.

Mo̱ je̱ne̱ lasu la mambo jombwea sango di meka biso̱ o we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso o longe̱ lasu e? (Ombwa mongo 6-7) *

6. Njika je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea sango Yesu a tano̱ a be̱ne̱ e? (Mateo 6:31-33)

6 Yesu a ta a be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea sango. A ta a bwane̱ da na beńo̱n muńe̱nge̱. (Lukas 19:2, 6, 7) Buńa bō̱, a ta a po̱ngo̱ wań a bwam, nik’e ta nde ponda a bolino̱ betańsedi bao ba boso. (Yohane 2:10, 11) Buńa pe̱ a wedino̱, a ta a bo̱to̱ mbo̱t’a mususedi munde̱ne̱. (Yohane 19:23, 24) Nde Yesu a s’ese̱le̱ ná sango nde di be̱ne̱ epol’a boso o longe̱ lao. A langwedi bokwedi bao ná: “To̱ moto a titi ná a we̱le̱ bolea basango baba . . . Lo titi ná lo bolea Loba, nde lo bolea pe̱ bema ba wase.” (Mat. 6:24) Yesu okwe̱le̱ biso̱ ná di we̱le̱ te̱ Janea o epol’a boso, Yehova a me̱nde̱ jombwea ná di be̱ne̱ nje e mapule̱ biso̱.—Langa Mateo 6:31-33.

7. Ne̱ni munasango mō̱ a tombwane̱no̱ ońolana a be̱n je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱ni e?

7 Jita la bonasango na bonańango asu ba tombwane̱ ońolana ba we̱le̱ o ebolo malea ma Yehova jombwea mo̱ni. Di kwaleye ońola eyembilan a Daniel, munasango mō̱ ńe mulamba. Mo̱ ná: “Ponda na tano̱ eso̱mbe̱, na ta na no̱ngo̱ bedomsedi ná mambo ma mudī nde na me̱nde̱no̱ we̱le̱ o epol’a boso o longe̱ lam.” Kana a wamse̱no̱ longe̱ lao, Daniel a we̱li bolane̱ pond’ao na bia lao la bola o jongwane̱ o pond’a mbeu a ńolo na o ebolo o Bete̱l. Mo̱ ná: “Ne ná na kwala na mbale̱ ná na si mombwe̱ bedomsedi na no̱ngino̱. Ye mbale̱ ná na wusa sombwa mo̱ni jita yete̱na nika nde e be̱ mba ka lambo laboso. Nde na si wusa be̱ne̱ mako̱m ma bwam na be̱nno̱ tatan. Mo̱ni mu si wusa wanea mba bonam na be̱nno̱ ońolana na we̱le̱ Janea la Loba o epol’a boso. Mo̱ni to̱ mō̱ mu si wusa wanea mba muńe̱nge̱ Yehova a bolino̱ mba.” Na mbale̱, di matombwane̱ ke̱ di we̱le̱ mambo ma mudī o epol’a boso, seto̱ mo̱ni.

BE̱NE̱ JE̱NE̱ LA MAMBO LE SKWE̱ JOMBWEA EBOL’A MUSAWEDI

8. Ne̱ni di bino̱ ná Salomo a ta a be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea ebolo e? (Mulangwedi 5:18, 19)

8 Salomo a kwali ná ebol’a ntu ye ná e wanea moto muńe̱nge̱. A bele̱ mu muńe̱nge̱ ná “jabea la Loba.” (Langa Mulangwedi 5:18, 19.) A tili ná: “Ntu na ntu mu mawana muse̱ṅ.” (Min. 14:23) Salomo a ta a bia nje a tano̱ a kwala. A ta nde moto ńe ngiń’ebolo! A longi milongi, a de̱ midiki ma wań, a po̱ngo̱ pe̱ myonda ma mbonji na bebudu ba madiba. A longa pe̱ mindi. (1 Ki. 9:19; Mul. 2:4-6) Nika e ta nde ebol’a ntu, yena ye̱ke̱i te̱ e bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Nde Salomo a ta a bia ná be bebolo buka te̱ be titi ná be wanea mo̱ muńe̱nge̱. A boli pe̱ mambo ma mudī jita. K’eyembilan, a longise̱ tempe̱l ninde̱ne̱ ńa mpesa ońola jowe̱ la Yehova; y’ebolo e jai mimbu samba! (1 Ki. 6:38; 9:1) Ombusa mo̱ bola ńai na ńai a mambo, Salomo a so̱ṅtane̱ ná mambo ma mudī me mweńa jita buka mambo m’eyobo. A tili ná: “Ese̱le̱ biso̱ di senge su la me̱se̱: Bwa Loba bo̱ngo̱, o ne̱nge̱ mbend’ao.”—Mul. 12:13.

9. Ne̱ni Yesu a bolino̱ ná ebol’ao e si be̱ne̱ epol’a boso e?

9 Yesu a ta nde moto ńe ngiń’ebolo. Ni ponda a tano̱ eso̱mbe̱, a boli ebol’a kapinta. (Marko 6:3) Ongwane̱ bayedi bao o sombwea mbia mabu mwena mu ta mu be̱ne̱ bato jita, ye̱ke̱i te̱ ba bwane̱ jongwane̱ lao muńe̱nge̱. Kana Yesu a tano̱ ke̱nge̱nge̱, ebol’ao pe̱ e ta ke̱nge̱nge̱; ye̱ke̱i te̱ bato jita ba ta ba baise̱ mo̱ ná a po̱ngeye babo̱ konda na nika. Yesu a ta a bwane̱ ebol’ao muńe̱nge̱. Nde, to̱ná a tano̱ a bola ebolo na ngińa, a ta a tindea mo̱me̱ne̱ ponda ońola mambo ma mudī. (Yohane 7:15) Ombusa ponda, ke̱ ā mute̱ dikalo ńa ponda mususu, a boli basengane̱ mo̱ malea ná: “Lo si wo̱ ntu ońola da lena di mańame̱, nde ońola da lena di maje̱ ońola longe̱ la bwindea.” (Yohane 6:27) O Ekwal’ao o Mudongo, Yesu a kwali ná: “Nde lo ko̱te̱le̱ nde bińo̱me̱ne̱ bema o mo̱ń.”—Mat. 6:20.

Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ skwe̱ oteten a ebol’a musawedi na mambo ma mudī e? (Ombwa mongo 10-11) *

10. Ne̱ni be̱ lasu la muboledi ńe ngiń’ebolo leno̱ ná di we̱le̱ biso̱ o kekise̱ e?

10 Dibie̱ la Loba di mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea ebol’a musawedi. Biso̱ kriste̱n, di mokwabe̱le̱ o bola ebolo na ngińa, na bola pe̱ “ebol’a bwam.” (Efe. 4:28) Basango ba bebolo ba yo̱ki je̱ne̱ ná je mbale̱, di mabola pe̱ ebolo na ngińa, be pe̱ ná ba langwea biso̱ ná ba to̱ndi mbad’asu ńa bola ebolo jita. Nika ńe ná e tute̱le̱ biso̱ o bola ebolo hawa jita ná sango asu ń’ebolo a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea Mboṅ a Yehova. Nde di boli te̱ nika, je ná di si be̱ne̱ pe̱ ponda ndongo ońola mbia masu na mambo ma mudī. Jangame̱n tukwa ná di so̱ ponda ońola mambo ma mudī.

11. Nje munasango mō̱ okono̱ jombwea be̱ la skwe̱ oteten ebol’a musawedi na mambo ma mudī e?

11 Eso̱mb’a munasango ewo̱ e belabe̱ ná William yoko n’eyembilan a mutudu mō̱ a tano̱ a bolea ná ye mweńa o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea ebol’a musawedi. William mo̱ ná: “[Nu munasango] e nde eyembilan ende̱ne̱ ya moto ńe skwe̱. A mabola ebolo na ngińa, a be̱n mulatako ma bwam na bandane̱ mo̱ bema, ońolana ba mabwane̱ ebol’ao muńe̱nge̱. Nde o su la buńa b’ebolo, a mese̱le̱ ebolo ná ombweye mbia mao na mambo mao ma mudī. Na me̱ne̱ ná mo̱ nde e moto ńe muńe̱nge̱ buka be̱se̱ na bino̱. *

DI BE̱NE̱ JE̱NE̱ LA MAMBO LE SKWE̱ JOMBWEA BISO̱ME̱NE̱

12. Ne̱ni o bebotedi Salomo a lee̱no̱ ná a be̱n je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱me̱ne̱ e, nde nje e tombi ombusa ponda e?

12 Ponda a tano̱ muboled’a Yehova ńe jemea, Salomo a ta a be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱me̱ne̱. Niponda a tano̱ eso̱mbe̱, embi na sibise̱ la ńolo ná a ta a be̱ne̱ myoyo, na mo̱ a baise̱ Yehova jongwane̱. (1 Ki. 3:7-9) O bebotedi ba janea lao, Salomo a ta pe̱ a bia ná kumba e mawana mbeu a ńolo. A tili ná: “Kumba na dibumbe m’baka, jase̱ la ńolo pe̱ na mbe̱i.” (Min. 16:18) Nde ombusa ponda, Salomo a si we̱le̱ malea mo̱me̱ne̱ a bolino̱ o ebolo. O pambo a ponda po̱ ńa janea lao, a timbi kumba, a banga bupe̱ bete̱sedi ba Loba. K’eyembilan, mbenda po̱ e ta e kwala ná, kiṅ’a Bonayuda e “si ba bito jita ná mulema mao mu si pambilane̱.” (Ndim. 17:17) Salomo a si ne̱nge̱ ni mbenda, na mo̱ a ba 700 bito na 300 bito ba mbasan, jita labu di si ta di bolea Yehova. (1 Ki. 11:1-3) Yen ebe e̱n nde ná nika e si me̱nde̱ wanea mo̱ mbeu a ńolo to̱ po̱. E be̱ to̱ nē̱, na ponda, Salomo a kusi ndutu jita ebanja a si sengane̱ Yehova.—1 Ki. 11:9-13.

13. Nje di mokwano̱ ke̱ di dutedi ońola sibise̱ la ńolo la Yesu e?

13 Yesu a bengi be̱ne̱ sibise̱ la ńolo na je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱me̱ne̱. Obiana a mapo̱ o wase, Yesu a boli mambo ma betańsedi o ebol’a Yehova. Tongwea na mo̱ Yesu nde, “mambo me̱se̱ me o mo̱ń na me o wase ma wekabe̱no̱.” (Kol. 1:16) O pond’a dubise̱ lao, Yesu o̱nge̱le̱ mambo mena a bolino̱ ponda a tano̱ na Sango. (Mat. 3:16; Yohane 17:5) Nde di so̱ṅtane̱ di si boli ná Yesu a be̱ kumba. O diwengisan, a s’ase̱ mo̱me̱ne̱ omo̱ń a to̱ moto. A langwedi bokwedi bao ná, ‘a si po̱i o boleabe̱, nde o bolea, na o bola pe̱ longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.’ (Mat. 20:28) A kwali pe̱ na sibise̱ la ńolo ná a titi ná a bola to̱ lambo na mo̱me̱ne̱. (Yohane 5:19) E se̱ sibise̱ la ńolo Yesu a lee̱le̱no̱ e! Yesu a boli biso̱ eyembilan a bwam o bupe̱.

14. Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

14 Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao ná ba be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea babo̱me̱ne̱. Buńa bō̱ Yesu a langwedi babo̱ ná: “Ńo ańu ya mulopo ye̱se̱ i bian muso̱ngi.” (Mat. 10:30) Be byala be malo̱ko̱ biso̱, tobotobo yete̱na di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o ye̱use̱ biso̱me̱ne̱. Be malee̱ nde ná Tet’asu ńe o mo̱ń a mombwea biso̱ jita—ná je mweńa o miso̱ mao. Yete̱na Yehova e̱n ná di dongame̱n o be̱ baboledi bao na kusa pe̱ longe̱ la bwindea o was’a peńa, ke̱ ye nde ná je mweńa o miso̱ mao; ońola nika di si ye̱use̱ biso̱me̱ne̱.

Njika minam di me̱nde̱no̱ suba yete̱na di si be̱n je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea biso̱me̱ne̱ e? (Ombwa dongo 15) *

15. (a) Njika je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea biso̱me̱ne̱ Njongo a Betatedi e makwalano̱ ná di be̱ne̱ e? (b) Ka nje te̱ maduta ma dipapa 24 ma malee̱no̱, njika minam di masubano̱ ke̱ di mombwea nde mambo masu ma biso̱me̱ne̱ e?

15 Lambo ka 15 mbu we̱nge̱, Njongo a Betatedi e ta e kwala ná jangame̱n be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea biso̱me̱ne̱. Mo̱ ná: “Di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ biso̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱ o dime̱ne̱ lena di mabe̱no̱ kumba; nde di s’angame̱n pe̱ to̱ ye̱use̱ biso̱me̱ne̱ o dime̱ne̱ lena di me̱ne̱no̱ nde ná di titi to̱ lambo. O diwengisan jangame̱n nde be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea biso̱me̱ne̱, nika ńe nde ná di bi ngiń’asu na bo̱bo̱ lasu. Munańango mō̱ mo̱ ná: ‘Na titi bobe ka Satan; na titi pe̱ to̱ bwam ka Loba. Na be̱n ngińa na bo̱bo̱, kapo̱ ka bato be̱se̱.’” * Di me̱ne̱ so̱ ná ye bwam o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea biso̱me̱ne̱.

16. Ońola nje Yehova a mabolano̱ biso̱ malea me dibie̱ e?

16 Tongwea n’Eyal’ao, Yehova a mabola biso̱ malea me dibie̱. A to̱ndi biso̱, a mapula pe̱ ná di be̱ bonam. (Yes. 48:17, 18) Bedomsedi ba bwam— jeno̱ ná di no̱ngo̱, na bena be me̱nde̱ waneye̱ biso̱ bonam ba mbale̱—be nde ná di we̱le̱ jowe̱ la Yehova o epol’a boso o longe̱ lasu. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ samba jita la mitakisan mena ba bena ba we̱le̱ mo̱ni, ebol’a musawedi, na mambo mabu ma babo̱me̱ne̱ o epol’a boso ba be̱nno̱. Mō̱ ńasu te̱ a be̱ so̱ dibie̱, a bwese̱ pe̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱!—Min. 23:15.

MWENGE 94 Masoma ońol’Eyal’a Loba

^ Salomo na Yesu ba ta ba be̱ne̱ dibie̱ dinde̱ne̱. Yehova Loba nde a ta a bola babo̱ di dibie̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje malea ma Salomo na Yesu mena ma ta matutabe̱le̱ na mudī musangi ma mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea je̱ne̱ la mambo le skwe̱ ońola mo̱ni, ebol’a musawedi, na biso̱me̱ne̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni bonasango na bonańango asu bō̱ ba tombwane̱no̱ ońolana ba we̱le̱ ma malea o ebolo.

^ Ombwa mulopo ma jokwa “Comment prendre plaisir à travailler dur” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 1 ba Ngo̱nde̱ 2015.

^ Ombwa mulopo m’ekwali “La Bible peut vous aider à trouver la joie” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 1 ba Dingindi 2005.

^ BETELEDI BA MADUTA: John na Tom be nde beso̱mbe̱ ba bonasango beba bena be o mwemba mō̱. John a matombise̱ ponda jita o jombwea mutoa mao. Tom a mabolane̱ mutoa mao o jongwane̱ bane̱ o te̱ dikalo na jukea pe̱ o ndongame̱n.

^ BETELEDI BA MADUTA: John a mabola ebol’ao ya musawedi buka hawa i te̱se̱be̱. A mapula bwese̱ sango ń’ebolo muńe̱nge̱. Ponda te̱ a mabaise̱no̱ mo̱ ná a bole ebolo ponda ni tombi, John a memea nde. Y’ebiamu me̱ne̱, Tom, ńena ńe muboledi o mwemba, e o die̱le̱ mutudu mō̱ o tombise̱ pe̱pe̱le̱ la batatedi. O mińa mi tombi, Tom a teleye̱ sango ń’ebolo ná a be̱n bebiamu jita oteten a woki a mabolane̱no̱ nde o jowe̱ Yehova.

^ BETELEDI BA MADUTA: John a mombwea nde mo̱me̱ne̱. Tom, ńena nu we̱le̱ mambo ma mudī o epol’a boso, a be̱n mako̱m jita ońolana a mongwane̱ o po̱ngulane̱ ndabo a jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱.