1-2. Ońola njika njo̱m po̱ jangame̱nno̱ jombwea kalat’a Bebīsedi e?

 MO̱ MOTO a ta a mábola wa kalat’ao ńa maduta ná wombwe mo̱ e? Niponda weno̱ jombwa maduta, we o je̱ne̱ myoso jita mena o si bino̱. Nde na wa o te̱me̱ o jombwa duta diwo̱ ná pō̱m. Ońola nje e? Ońolana we o di duta. Niponda weno̱ jombwa mo̱, we o keka jo̱nge̱le̱ njika ponda di duta di no̱ngo̱be̱no̱ na owe̱ni di no̱ngo̱be̱no̱. We pe̱ o keka jemba moto te̱ ńe o di duta. Di duta le wa mweńa tobotobo.

² Kalat’a Bebīsedi ńe nde ka di duta. Ońola nje e? Ońola njo̱m iba o bosadi bwe̱se̱. Ńaboso, ni kalat’a Bibe̱l e tilabe̱ nde ońol’asu. O mwemba mao maboso di malanga ná: “Bebīsedi ba Yesu Kristo, bena Loba a bolino̱ mo̱ o lee̱le̱ bautu bao mambo mena ma me̱nde̱ bolane̱ ombusa son a ponda.” (Bbī. 1:1) Nje e tilabe̱ o ni kalati e si tilabe̱ so̱ ońola bato be̱se̱, nde ońola biso̱ baboledi ba Loba. Kana jeno̱ baboledi ba Loba, nika e si mańakisane̱ biso̱ o je̱ne̱ ná je o no̱ngo̱ dongo o belondisedi ba bedinge̱ be o ni kalat’a betańsedi. Je ná di kwala ná, je o je̱ne̱ biso̱me̱ne̱ “o di duta.”

3-4. Bupisane̱ kalat’a Bebīsedi, njika ponda bedinge̱ bao bangame̱nno̱ londa e, nje pe̱ bangame̱nno̱ tute̱le̱ mō̱ ńasu te̱ o bola e?

³ Njo̱m ni londe̱ iba e mombwea nde pond’a belondisedi ba be bedinge̱. Ńamuloloma Yohane nu ta nu mádune̱ a lango njika ponda be me̱nde̱no̱ londa, mo̱ ná: “Na ta na no̱ngo̱be̱ o mudī o buńa ba Sango.” (Bbī. 1:10)  Ponda Yohane a tilino̱ be byala o lambo ka 96 P.A., “buńa ba Sango” bo ta bo dia etum oboso. (Mat. 25:14, 19; Lukas 19:12) Nde bupisane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l, bo buńa bo botedi nde o mbu 1914 ponda Yesu a te̱se̱be̱no̱ Kiṅe̱ o mo̱ń. O mu mbu nde bedinge̱ ba kalat’a Bebīsedi, bena be mombweye̱ baboledi ba Loba, be botedino̱ o londa. E, o nin we̱nge̱, je nde o “buńa ba Sango”!

⁴ Kana jeno̱ nde o pond’a tobotobo, jangame̱n no̱ngo̱ ponda o jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ man malea ma ndolo me o Bebīsedi 1:3: “Bonam na nu nu malange̱ na ba bena ba masenge̱ ben byala b’edinge̱ na ne̱nge̱ pe̱ me̱se̱ ma tilabe̱ oten; ebanja ponda ńā be̱be̱.” Na mbale̱, jangame̱n ‘langa,’ na ‘senga ben byala b’edinge̱,’ na “ne̱nge̱ pe̱” mo̱. Njika byala bō̱ bena jangame̱nno̱ o ne̱nge̱ e?

5. Ne̱ni kalat’a Bebīsedi e malee̱no̱ mweńa ma bakise̱ ná jowe̱ lasu di do̱lisane̱ Yehova e?

⁵ Botea o epas’a boso ya kalat’a Bebīsedi, di mokwa ná Yesu a bi bwambwam nje ye̱se̱ e matombe̱ o myemba. (Bbī. 1:12-16, 20; 2:1) Yesu a lee̱le̱ nika o mye̱ndi a lomedino̱ myemba samba ma Asia nisadi. O mi mye̱ndi, a boli kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso bediedi ba tobotobo o jongwane̱ babo̱ o bakise̱ nga jowe̱ labu di do̱lisane̱ Yehova. Nje pe̱ e kwalabe̱ o mi mye̱ndi e mombwea baboledi ba Loba be̱se̱ we̱nge̱. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ oten e? Mudied’asu, Kristo Yesu, a bi nga di be̱n mulatako ma bwam na Yehova to̱ ke̱m. Mo̱ nde a madie̱le̱ biso̱ na tata pe̱ biso̱, a me̱ne̱ so̱ mambo me̱se̱. A bi nje jangame̱nno̱ bola ná di benge do̱lisane̱ Yehova. Njika bediedi a bolino̱ bena jangame̱nno̱ ne̱nge̱ we̱nge̱ e?

6. (a) Bupisane̱ Bebīsedi 2:3, 4, njika lambo Yesu a to̱kisane̱no̱ mwemba ma Efeso e? (b) Njika belēdi di mabusane̱no̱ oten e?

⁶ Langa Bebīsedi 2:3, 4. Di s’ese̱le̱ ndol’a boso di tano̱ di be̱ne̱ye̱ Yehova. Mwe̱ndi Yesu a lomedino̱ mwemba ma Efeso mu ta mu lee̱ ná ba ta titimbe̱, ba ta pe̱ ba benga bolea Yehova to̱ na mitakisan jita ba tano̱ ba be̱ne̱. Nde to̱ na nika, bese̱le̱ ndol’abu ńaboso. Ba ta bangame̱n timbise̱le̱ ni ndol’a boso peńa ná Yehova a do̱lisane̱ jowe̱ labu. Mulemlem pe̱ we̱nge̱, be̱ la titimbe̱ buka te̱ di si dongame̱n. Njo̱m ońola nje jangame̱nno̱ be̱ titimbe̱ ye mweńa. Loba lasu a si mombwea buka te̱ nje di mabolano̱, a mombwea pe̱ ońola nje di mabolano̱ mambo. Nje e matute̱le̱ biso̱ o bola mambo ye mo̱ mweńa jita, ebanja a mapula nde ná jowe̱ mo̱ ońolana di to̱ndi mo̱ di matimbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ońola nje a maboleano̱ biso̱. —Min. 16:2; Marko 12:29, 30.

7. (a) Bupisane̱ Bebīsedi 3:1-3, njika bo̱bo̱ mwemba ma Sarde mu tano̱ mu be̱ne̱ e? (b) Nje jangame̱nno̱ bola e?

⁷ Langa Bebīsedi 3:1-3. Di benge be̱ peńa. Kriste̱n a mwemba ma Sarde i ta i be̱ne̱ bo̱bo̱ le diwengisan. To̱ná ba tano̱ ngińa o mińa mi tombi, ba ta ba niwo̱ o mbad’a mudī. Ońola nika nde Yesu a langwedino̱ babo̱ ná ba ‘je peńa.’ Njika belēdi di mabusane̱no̱ o din jome̱le̱ e? Ye mbale̱ ná Yehova a si me̱nde̱ dimbea ebol’asu. (Bon. 6:10) Nde di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná kana di boledino̱ Yehova na ngińa o mińa mi tombi, di si be̱n pe̱ ná  di tuse̱ ńolo we̱nge̱. To̱ e be̱ nde ná o nin we̱nge̱ ngud’asu e wuto, jangame̱n te̱ nde benga walame̱ne̱ biso̱me̱ne̱ o “ebol’a Sango,” ná di be̱ peńa nate̱na o su.—1 Kor. 15:58; Mat. 24:13; Marko 13:33.

8. Bupisane̱ Bebīsedi 3:15-17, njika belēdi byala Yesu a langwedino̱ bonasango ba Laodikea be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Langa Bebīsedi 3:15-17. Di be̱ ko̱di, di boleye pe̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Mwe̱ndi Yesu a lomedino̱ ba ba mwemba ma Laodikea, mu bonde̱ ná babo̱ pe̱ ba ta ba be̱ne̱ labu bo̱bo̱. Ba ta nde ná “bō,” ba si ta mulo̱lo̱ko̱ to̱ wea o jowe̱ labu. Ońola nika nde Yesu a kwalane̱no̱ babo̱ ná be nde ‘bandenge̱, batake.’ E ta e pula ná ba be̱ ko̱di ońola Yehova na jowe̱ lao. (Bbī. 3:19) Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ oten e? Yete̱na di bo̱lo̱ne̱ ko̱d’asu to̱ e be̱ nde son ninka, ke̱ e mapula ná di bate timbise̱le̱ Yehova masoma ońola mambo ma bwam me̱se̱ di makusane̱no̱ mo̱ na bebokedi bao. (Bbī. 3:18) Di s’ese̱le̱ tomtom ná pulise̱ la longe̱ la m’bwe̱njē̱ di denge̱le̱ biso̱, ná di si we̱le̱ pe̱ mambo ma mudī o epol’a boso.

9. Ka nje te̱ mwe̱ndi Yesu a lomedino̱ bato ba Pergamo na ba Tiatira mu makwalano̱, njika lambi jangame̱nno̱ o samba e?

⁹ Di pale̱ belēdi ba ba bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Yesu a sai bato ba Pergamo bō̱ ońolana ba ta ba wana diwanje̱ oteten a bonasango. (Bbī. 2:14-16) A sesi ba ba Tiatira bena ba sambi mambo ma “njib’a Satan,” ome̱le̱ pe̱ babo̱ ná ba “tingame̱” na mbale̱. (Bbī. 2:24-26) Kriste̱n yena yese̱le̱ ná i lo̱ndo̱be̱ na belēdi ba mpo̱ṅ ońolana i ta i mábo̱bo̱, i ta yangame̱n jate̱le̱. Nje biso̱ jangame̱nno̱ bola we̱nge̱ e? Jangame̱n o banga to̱ njika belēdi bena be mate̱nge̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova. Bato̱be̱ dube̱ la mbale̱ be ná ba be̱ne̱ “eladingo̱m a dube̱ la Loba, nde ba to̱bo̱ ngiń’ao.” (2 Tim. 3:5) E bo̱bi o jemba belēdi ba mpo̱ṅ na pale̱ pe̱ mo̱ yete̱na je mokwe̱ Eyal’a Loba ńa bwam.—2 Tim. 3:14-17; Yuda 3, 4.

10. Njika belēdi bepe̱pe̱ jeno̱ ná di busane̱ o nje Yesu a langwedino̱ myemba ma Pergamo na Tiatira e?

¹⁰ Di si wite̱ pat’a musonje ye̱se̱, sue̱le̱ mo̱, to̱ do̱lisane̱ mo̱. Nde myemba ma Pergamo na Tiatira mi ta mi be̱ne̱ bo̱bo̱ dipe̱pe̱. Yesu a to̱kisane̱ bato bō̱ ba mi  myemba ońolana ba ta ba wite̱ musonje. (Bbī. 2:14, 20) Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ oten e? Yehova a si me̱nde̱ kasane̱ biso̱ pat’a musonje to̱ po̱, to̱ e be̱ nde ná ye etum a mimbu jeno̱ o bolea mo̱, na ná di be̱n beto̱ti jita. (1 Sam. 15:22; 1 Pet. 2:16) A mengane̱ nde biso̱ ná di tingame̱ na bete̱sedi bao basam, to̱ e be̱ nde ná wase ńe nde bata so̱lo̱ o bobe.—Efe. 6:11-13.

11. Nje jokono̱ nate̱na owan e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Belēdi di mabusane̱no̱ we̱nge̱.”)

¹¹ Nje jokono̱ nate̱na owan e? Joko mweńa ma bakise̱ ná jowe̱ lasu di do̱lisane̱ Yehova. Yete̱na je o bola lambo le ná di bola ná Yehova a si kasa jowe̱ lasu, di pomane̱ tukwa mambo ná di do̱lisane̱ mo̱. (Bbī. 2:5, 16; 3:3, 16) Nde Yesu a to̱pedi lambo dipe̱pe̱ o mye̱ndi mao a lomedino̱ myemba. Njika mo̱ e?

12. Nje Yesu a langwedino̱ bonasango ba Smirna na Filadelfia e, njika belēdi pe̱ jeno̱ ná di busane̱ oten e? (Bebīsedi 2:10)

¹² Tatan di kwaleye ońola mye̱ndi Yesu a lomedino̱ myemba ma Smirna na Filadelfia. A langwedi yi kriste̱n ná i si bwa mitakisan bo̱ngo̱, ebanja i me̱nde̱ kusa bowe̱n ba jemea labu. (Langa Bebīsedi 2:10; 3:10) Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ oten we̱nge̱ e? Di bie ná di me̱nde̱ kusa mitakisan, di be̱ pe̱ be̱be̱ o lembe̱ mo̱. (Mat. 24:9, 13; 2 Kor. 12:10) Ońola nje di jome̱le̱ leno̱ mweńa e?

13-14. Ponda mambo ma Bebīsedi bepasi 12 ma bolane̱no̱, nje e po̱yedi baboledi ba Loba e?

¹³ Kalat’a Bebīsedi e malangwea biso̱ ná baboledi ba Loba ba me̱nde̱ takisabe̱ o min mińa masu, nika ńe nde o “buńa ba Sango.” Bebīsedi bepasi 12 be makwala ná bila ban o mo̱ń dibokime̱ne̱ Yesu a te̱se̱be̱no̱ ka Kiṅ’a Janea la Loba. Mikael, nika ńe nde Yesu Kristo, na milo̱ṅ mao, banane̱ Satan na midī mao ma bobe. (Bbī. 12:7, 8) Ba buki ba basingedi ba Loba, ba pimba babo̱ o wase. Nika e wanse̱ baje̱ o wase mitakisan ma ngińa. (Bbī. 12:9, 12) Nde nje e po̱yedi baboledi ba Loba ombusa ponda e?

¹⁴ Kalat’a Bebīsedi e mala langwea biso̱ nje Satan a bolino̱. Kana a si be̱nno̱ pe̱ epolo o wala o mo̱ń, a masoe̱le̱ nde ebind’a bo̱kisabe̱ ba Loba malinga mao. Babo̱ nde be belongi ba Janea la Loba, bena ba be̱n m’bē̱ ma “kombe̱ mboṅ a Yesu.” (Bbī. 12:17; 2 Kor. 5:20; Efe. 6:19, 20) Ne̱ni y’edinge̱ e londino̱ e?

15. Ba nja be o mbad’edinge̱dinge̱ ‘bato ba mboṅ baba’ kalat’a Bebīsedi bepasi 11 e makwaleano̱ e, nje pe̱ e po̱yedi babo̱ e?

¹⁵ Satan a tute̱le̱ basingedi ba Loba o  ko̱ye̱ bonasango bo̱kisabe̱ bena ba ta ba die̱le̱ ebol’a dikalo la Janea. Ba bome bena ba ta o mulopo nde be o mbad’edinge̱dinge̱ ‘bato ba mboṅ baba’ ba bwabe̱, bena kalat’a Bebīsedi e makwaleano̱. * (Bbī. 11:3, 7-11) O mbu 1918, bonasango lo̱mbi bena ba ta o mulopo m’ebolo ba ta ba numabe̱ njo̱m i si te̱nge̱n, ba kusa mbako a beboa ńa pond’a bwaba. O miso̱ ma bato ba benama, e ta nde biana ebol’a ba bonasango bo̱kisabe̱ e “bwabe̱.”

16. Njika lambo la betańsedi di bolane̱ o 1919 e, nde nje Satan a diano̱ a mabola nate̱na tatan e?

¹⁶ Eding’a Bebīsedi bepasi 11 e ta pe̱ e kwala ná ba ‘bato ba mboṅ baba’ ba me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ longe̱ ombusa son a ponda. Y’edinge̱ e londi o mbad’a betańsedi. Nika e si po̱i to̱ mbu mō̱, o So̱ṅe̱ 1919 ba bonasango bo̱kisabe̱ ba busi o beboa, bekaisedi bese̱le̱ pe̱ njo̱m yena ba tano̱ ba numa babo̱. Dibokime̱ne̱, ba bonasango ba timbi nde o ebol’a Janea. Nde Satan a bengi te̱ nde ko̱ye̱ baboledi ba Loba. Botea ni ponda, Satan a mangwea baboledi ba Loba be̱se̱ “mo̱pi munde̱ne̱” ma mitakisan. (Bbī. 12:15) Na mbale̱, owan nde e mapulano̱ mō̱ ńasu te̱ “titimbe̱ na jemea.”—Bbī. 13:10.

17. Toná Satan a matakise̱no̱ babo̱, njika jongwane̱ baboledi ba Loba ba kusino̱ lena ba si tano̱ benge̱le̱ e?

¹⁷ Bebīsedi bepasi 12 be makwala pe̱ ná baboledi ba Loba ba me̱nde̱ kusa son a jongwane̱ di me̱nde̱ weye̱ babo̱ owe̱ni ba si menge̱le̱no̱. Ni kalati e mateleye̱ ná “wase” e me̱nde̱ ńo̱ “mu mo̱pi munde̱ne̱” ma mitakisan. (Bbī. 12:16) Nika pe̱ nde mambo ma matombano̱. Ponda iwo̱, mambo mō̱ ma bam ma was’a Satan, k’eyembilan, mandabo ma bekaisedi mō̱ mongwane̱ baboledi ba Loba. O ngedi jita, baboledi ba Yehova ba kusi mbako a bekaisedi ni te̱m ńena ńongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ son a wonja. Ne̱ni ba bolane̱no̱ ni wonja e? Ba bolane̱ ni ponda na dibie̱ o bola ebolo Yehova a bake̱no̱ babo̱. (1 Kor. 16:9) Nje y’ebolo e bambe̱no̱ e?

18. Njik’ebol’a mom di be̱nno̱ o min mińa misukan e?

 ¹⁸ Yesu a bīse̱ ná baboledi ba Loba ba me̱nde̱ langwa “myango ma bwam ma janea [la Loba]” o wase ńe̱se̱ obiana su di mapo̱. (Mat. 24:14) Niponda beno̱ o dikalo ba makusa jongwane̱ la ange̱l po̱, to̱so̱ dibo̱to̱ la ange̱l yena i ‘be̱n myango ma bwam ma bwindea o langwea ba ba jai o wase, bekombo be̱se̱ na mbia na leme̱ na matumba,’ ka nje te̱ e tilabe̱no̱.—Bbī. 14:6.

19. Njika mwe̱ndi mupe̱pe̱ ba bena ba to̱ndi Yehova bangame̱nno̱ langwa e?

¹⁹ Seto̱ mwe̱ndi ma myango ma bwam ma Janea buka te̱ nde baboledi ba Loba bangame̱nno̱ langwa. Bangame̱n pe̱ sue̱le̱ ebol’a ange̱l kalat’a Bebīsedi e makwaleano̱ o bepasi 8 nate̱na 10. Yi ange̱l i mabīse̱ ńai na ńai a mitakisan mena mi me̱nde̱ ko̱ye̱ ba bena ba mabange̱ Janea la Loba. Mboṅ a Yehova ye so̱ o langwa mwe̱ndi ma bekaisedi Bibe̱l e kobisane̱no̱ na “mbu’a madale na wea.” Mu mwe̱ndi mu mabīse̱ bekaisedi ba Loba te̱nge̱ne̱ bebokedi be̱se̱ ba was’a bobe ńa Satan. (Bbī. 8:7, 13) Bato bangame̱n bia ná su le be̱be̱ ná ba tukwe bedangwedi babu ná bonge o buńa ba malinga ma Yehova. (Sef. 2:2, 3) Nde bato ba si to̱ndi senga mu mwe̱ndi. E mapula biso̱ ngiń’a mulema o langwa mo̱. O pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, mwe̱ndi ma bekaisedi musukan mu me̱nde̱ bata be̱ ngińa, mu bata pe̱ lingise̱ bato.—Bbī. 16:21.

20. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o mokwa maba ma mabupe̱ e?

²⁰ Na mbale̱ jangame̱n ne̱nge̱ “byala b’edinge̱” ońolana di be̱n dongo o belondisedi ba nje e tilabe̱ o kalat’a Bebīsedi. (Bbī. 1:3) Nde ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ jemea o lembe̱ mitakisan, na benga pe̱ langwa na bokenju mi mye̱ndi miba e? Mambo maba ma me̱nde̱ jembe̱ biso̱: laboso le nde nje kalat’a Bebīsedi e malangwano̱ jombwea basingedi ba Loba; di londe̱ maba le nde minam di me̱nde̱no̱ kusa o kie̱le̱ ni maye̱ yete̱na di bengi be̱ jemea. Di me̱nde̱ kwalea ma mato̱ti o mokwa maba ma mabupe̱.