Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 21

Nje kalat’a Bebīsedi e makwalano̱ jombwea kie̱le̱ ńo̱ngo̱ ni maye̱ e?

Nje kalat’a Bebīsedi e makwalano̱ jombwea kie̱le̱ ńo̱ngo̱ ni maye̱ e?

“Amen, ya, a Sango Yesu!”—BBĪ. 22:20.

MWENGE 142 Jaleye dipita lasu na kaṅ

EBONGOLO *

1. Njika bedomsedi ba mweńa bato ba benama be̱se̱ bangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

 O NIN we̱nge̱, bato bangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. Mo̱ ba me̱nde̱ sue̱le̱ Yehova Loba ńe Mwaned’a misipo nu be̱n bwam o janea, nga ba me̱nde̱ nde te̱me̱ye̱ o mudi ma musinged’ao ńe njo, Satan Diabolo e? Moto te̱ e eto̱m o po̱so̱. Bedomsedi ba mō̱ te̱ nde be me̱nde̱ leneye̱ mo̱ longe̱ la bwindea to̱ ke̱m. (Mat. 25:31-33, 46) O pond’a “ndenge̱ ninde̱ne̱,” ba me̱nde̱ we̱le̱be̱ eyemban ońola longe̱ to̱ beńamsedi.—Bbī. 7:14; 14:9-11; Hes. 9:4, 6.

2. (a) Bupisane̱ Bonahebe̱r 10:35-39 nje jangame̱nno̱ bola e? (b) Ne̱ni kalat’a Bebīsedi e mongwane̱no̱ biso̱ e?

2 Langa Bonahebe̱r 10:35-39. Yete̱na Yehova nde o po̱sino̱ ka mwanedi, ke̱ o no̱ngi bedomsedi ba bwam. Ńo̱ng’ango̱ ńe pe̱ nde ná wongwane̱ bape̱pe̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. We ná o bolane̱ soṅtane̱ le o kalat’a Bebīsedi ná wongwane̱ babo̱. Ni kalat’a betańsedi e mabīse nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ba bena ba mate̱nge̱ne̱ Yehova, nde e malangwa pe̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ namse̱ bajemea bena ba masue̱le̱ byanedi bao. Ye mweńa ná jokwe yin mbale̱. Bola la nika di me̱nde̱ bata jouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o bolea Yehova. Mbata na nika, je ná di bolane̱ nje jokono̱ o jongwane̱ bane̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bolea Yehova na tingame̱ pe̱ na mo̱.

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea min myuedi: Nje e menge̱le̱ ba bena ba masue̱le̱ byanedi ba Loba e? Nje pe̱ e me̱nde̱ po̱ye̱ ba bena ba masue̱le̱ ńama ni mole̱ ka muswa, kalat’a Bebīsedi e makwaleano̱ e?

NJE E MENGE̱LE̱ BA BENA BE JEMEA

4. Njika dibo̱to̱ la bato ńamuloloma Yohane e̱nno̱ mwemba na Yesu o mo̱ń e?

4 O je̱ne̱ lena a kusino̱, ńamuloloma Yohane e̱n mabo̱to̱ maba mena ma masue̱le̱ byanedi ba Yehova, ma kusa pe̱ minam ma longe̱ la bwindea. Dibo̱to̱ laboso di be̱n 144 000 la bato. (Bbī. 7:4) Ba no̱ngo̱be̱ nde o wase o janea na Yesu o mo̱ń. Mwemba na mo̱, ba me̱nde̱ janea wase. (Bbī. 5:9, 10; 14:3, 4) O di je̱ne̱, Yohane e̱n babo̱ ba te̱m mwemba na Yesu o mudongo ma Sion o mo̱ń.—Bbī. 14:1.

5. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ebind’a 144 000 son a ponda e?

5 Botea o mińa ma bamuloloma nate̱na nin we̱nge̱, lokoli la bato lo po̱so̱be̱ o be̱ o muso̱ngi ma 144 000. (Lukas 12:32; Rom. 8:17) Nde e ta e bīsabe̱ Yohane ná, ebindi buka te̱, nika ńe nde muso̱ngi musadi, nde mu me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase o mińa misukan. Obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mala botea, ye “ebindi” e me̱nde̱ kusa “ebatan” esukan e malee̱ ná Yehova a do̱lisane̱ mo̱. (Bbī. 7:2, 3; 12:17) O ponda po̱ ńa ndenge̱ ninde̱ne̱, yen ebindi e me̱nde̱ no̱ngo̱be̱ o mo̱ń o be̱ mwemba na yene̱ 144 000, bena ba lee̱le̱ jemea nate̱na o kwedi. Ba me̱nde̱ be̱ banedi ba Janea la Loba mwemba na Yesu o mo̱ń.—Mat. 24:31; Bbī. 5:9, 10.

6-7. (a) Njika dibo̱to̱ dipe̱pe̱ Yohane e̱nno̱ ombusa ponda e, nje pe̱ di mokwano̱ jombwea mo̱ e? (b) Ońola nje ba be o muso̱ngi ma ebindi na ba “dimuti dinde̱ne̱” bangame̱nno̱ jombwea kalat’a Bebīsedi bepasi 7 e?

6 Ombusa mo̱ je̱ne̱ dibo̱to̱ di male̱ o mo̱ń, Yohane e̱n “dimuti dinde̱ne̱.” Diwengisan na 144 000, muso̱ngi ma din dibo̱to̱ mu titi ná mu langabe̱. (Bbī. 7:9, 10) Nje di mokwano̱ jombwea di dibo̱to̱ e? Yohane mo̱ ná: “Ban be nde ba bena ba wu o ndenge̱ ninde̱ne̱, nde bou mbo̱t’abu, ba sangise̱ mo̱ o maya ma Mun’a mudo̱ngi.” (Bbī. 7:14) “Dimuti dinde̱ne̱” di me̱nde̱ jonga o ndenge̱ ninde̱ne̱, di be̱ longe̱ o nin wase, di bwane̱ pe̱ minam ma betańsedi muńe̱nge̱.—Mye. 37:9-11, 27-29; Min. 2:21, 22; Bbī. 7:16, 17.

7 E be̱ ná di po̱so̱be̱ o wala o mo̱ń to̱ ná di me̱nde̱ nde be̱ longe̱ o wase, mo̱ je o je̱ne̱ biso̱me̱ne̱ o belondisedi ba nje e kwalabe̱ o kalat’a Bebīsedi bepasi 7 e? Jangame̱n. E se̱ pond’a muńe̱nge̱ nika e me̱nde̱no̱ be̱ ońola ma mabo̱to̱ ma baboledi ba Loba maba e! Di me̱nde̱ sombise̱ ná di po̱si o sue̱le̱ byanedi ba Yehova. Nje epe̱pe̱ kalat’a Bebīsedi e malangweano̱ biso̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱ e?—Mat. 24:21.

NJE E ME̱NDE̱ PO̱YE̱ BA BENA BA MATE̱NGE̱NE̱ LOBA

8. Ne̱ni ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ botea e, nje pe̱ bato jita ba me̱nde̱no̱ bola e?

8 Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di se̱le̱ na din, son a ponda manea ma politik ma wase ma me̱nde̱ yo̱mbea Babilon ninde̱ne̱, bebokedi ba ebasi e kwedi. (Bbī. 17:16, 17) Nika nde e me̱nde̱ be̱ bebotedi ba ndenge̱ ninde̱ne̱. Mo̱ nika e me̱nde̱ tute̱le̱ jita la bato ba peńa o jowe̱ Yehova e? Ke̱m. O diwengisan, Bebīsedi bepasi 6 mo̱ ná o ni ponda, bato bena ba si maboleye̱ Yehova ba me̱nde̱ nde wasa diwutamea ombasanedi ma bebokedi ba politik na ba ńunga ba nin wase, bena Betiledi be makobisane̱no̱ na midongo. Kana ba bato ba si me̱nde̱no̱ sue̱le̱ Janea la Loba, Yehova a me̱nde̱ nde langa babo̱ ka bate̱nge̱ne̱ mo̱.—Lukas 11:23; Bbī. 6:15-17.

9. Ne̱ni o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ bato ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ná baboledi ba Yehova be diwengisan na bane̱ e, nje pe̱ e me̱nde̱ bolane̱ e?

9 Na mbale̱, o ni pond’a ndutu ńa ndenge̱ ninde̱ne̱ bato ba me̱nde̱ je̱ne̱ ná baboledi ba jemea ba Yehova be diwengisan na bane̱. Babo̱ te̱ nde ba me̱nde̱ be̱ mu mpo̱m ma dibo̱to̱ la bato o wase di maboleye̱ Yehova Loba, na di mabange̱ sue̱le̱ “ńama.” (Bbī. 13:14-17) Tingame̱ labu di me̱nde̱ bola ná bate̱nge̱ne̱ Yehova bońe na malinga. Nika e me̱nde̱ tute̱le̱, mulatako ma matumba o ko̱ye̱ baboledi ba Loba be̱se̱ o wase ńe̱se̱. Di ko̱ye̱ la baboledi ba Loba la ngińa nde Bibe̱l e mabele̱no̱ ná bwemba ba Gog ńa Magog.—Hes. 38:14-16.

10. Bupisane̱ Bebīsedi 19:19-21, nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola ponda ba me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ baboledi bao e?

10 Nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola e? Mo̱ ná: “Malinga ma me̱nde̱ jondea mba o njo̱ngo̱ a mpemba.” (Hes. 38:18, 21-23) Kalat’a Bebīsedi bepasi 19 e malangwa nje e me̱nde̱ bolane̱ ombusa ponda. Yehova a me̱nde̱ loma Mun’ao o lingea baboledi bao na buka pe̱ basingedi babu. Yesu a si me̱nde̱ jana mo̱me̱ne̱ mō̱, “milo̱ṅ ma mo̱ń”—nika ńe nde, ange̱l a jemea mwemba na 144 000 ba me̱nde̱ lata na mo̱. (Bbī. 17:14; 19:11-15) Ne̱ni su la bo bwemba di me̱nde̱no̱ be̱ e? Bato ba benama be̱se̱ na bebokedi be̱se̱ ba mate̱nge̱ne̱ Yehova ba me̱nde̱ bumbisabe̱ ná bambam!—Langa Bebīsedi 19:19-21.

OMBUSA BWEMBA, DIBA

11. Njika lambo la tobotobo le o kalat’a Bebīsedi e?

11 Keka te̱ dutea ne̱ni bajemea be o wase ba me̱nde̱no̱ senga o je̱ne̱ ná ba sungabe̱, basingedi ba Loba pe̱ ba bumbisabe̱ e! Ba me̱nde̱ sombise̱ musombise̱ munde̱ne̱! To̱ná musombise̱ munde̱ne̱ mu me̱nde̱no̱ be̱ o mo̱ń ponda Babilon ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ bumbisabe̱, lambo dipe̱pe̱ le di me̱nde̱ wane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱. (Bbī. 19:1-3) Mo̱ nde di kolo o kalat’a Bebīsedi, nika ńe nde “diba la Mun’a mudo̱ngi.”—Bbī. 19:6-9.

12. Bupisane̱ Bebīsedi 21:1, 2, njika ponda diba la Mun’a mudo̱ngi di me̱nde̱no̱ be̱ e?

12 Njika ponda di diba di me̱nde̱no̱ be̱ e? Ye 144 000 la bato be̱se̱ ba me̱nde̱ be̱ o mo̱ń obiana bila ba Armagedon be mana. Nde seto̱ ni ponda nde diba di me̱nde̱no̱ be̱. (Langa Bebīsedi 21:1, 2.) Diba la Mun’a mudo̱ngi di me̱nde̱ nde be̱ ombusa bila ba Armagedon, ke̱ basingedi ba Loba be̱se̱ ba mábumbisabe̱.—Mye. 45:4, 5, 14-18.

13. Nje e me̱nde̱ bolane̱ o pond’a diba la Mun’a mudo̱ngi e?

13 Nje e me̱nde̱ bolane̱ o pond’a diba la Mun’a mudo̱ngi e? Ka nje te̱ diba di malatano̱ mome na muto, din diba di malata nde Kiṅe̱, Yesu Kristo, na ‘ewand’ao,’ nika ńe nde ye 144 000. Din diba nde di mabokise̱ janea la peńa lena di me̱nde̱ janeye̱ wase ońola 1 000 mbu.—Bbī. 20:6.

MUNDI MA BOSANGI NA MINAM MA KIE̱LE̱ NI MAYE̱

Kalat’a Bebīsedi bepasi 21 e mato̱pea o mbad’edinge̱dinge̱ ońola Yerusalem ńa peńa ná, “e mawa o mo̱ń omboa Loba, e masiba.” O pond’a Janea la ikol’a mbu, e me̱nde̱ wanea mbel’a moto ńe sengane̱ njoaso’a minam (Ombwa mongo 14-16)

14-15. Kalat’a Bebīsedi bepasi 21 e makobisane̱ nde ye 144 000 la bato na nje e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

14 Ombusa ponda, kalat’a Bebīsedi bepasi 21 e makobisane̱ ye 144 000 na mundi mu mpeti do̱lo̱ mu belabe̱ ná “Yerusalem ńa peńa.” (Bbī. 21:2, 9) Mu mundi mu be̱n 12 madale m’eyoto, omo̱ń ao pe̱ “dom la mina na maba ma dom la bamuloloma na baba ba Mun’a mudo̱ngi” ma tilabe̱ oten. Ońola nje Yohane a pulino̱ so̱ṅtane̱ nje ye nika e? Ońolana e̱n dina lao di tilabe̱ o diwo̱ la ma madale. E se̱ edube ende̱ne̱ e!—Bbī. 21:10-14; Efe. 2:20.

15 Mu mundi mu si me̱ne̱ne̱ ka mine̱. Mu be̱n ngea ńe nde gol a ke̱nge̱nge̱, 12 la mo̱mbe̱ me nde dom la misanga ma tiki na miba, bedima na eyoto ba so̱no̱be̱ na ńai na ńai a madale ma tiki ye̱se̱—na mame̱ne̱ me ke̱nge̱nge̱ na skwe̱. (Bbī. 21:15-21) To̱ na ’wa, lambo diwo̱ di ta te̱ nde di pula! Yohane mo̱ ná: “Nde na s’e̱n tempe̱l oten; ebanja Sango, Loba la ngum, nde e tempe̱l ao, na Mun’a mudo̱ngi pe̱. Mundi mu si mapula wei to̱ mo̱di o pańse̱ mo̱ ; ebanja bosangi ba Loba bo mapańse̱ mo̱, etrukaṅ ao pe̱ ye nde Mun’a mudo̱ngi.” (Bbī. 21:22, 23) Ba bena be o ni Yerusalem ńa peńa ba me̱nde̱ je̱ne̱ boso ba Yehova. (Bon. 7:27; Bbī. 22:3, 4) Yehova na Yesu nde be tempe̱l a mu mundi.

Ba nja ba me̱nde̱ tombwane̱ minam Bibe̱l e mato̱peano̱ ka “mo̱pi” na “bwele” e? (Ombwa mongo 16-17)

16. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bato ba benama o pond’a Janea la ikol’a mbu e?

16 Bo̱kisabe̱ be muńe̱nge̱ ke̱ bo̱nge̱le̱ mu mundi. Nde ba bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase pe̱ ba be̱n njo̱m a bwam o jo̱nge̱le̱ mo̱. O pond’a Janea la ikol’a mbu la Loba, Yerusalem ńa peńa e me̱nde̱ wanea baje̱ o wase njoaso’a minam. Yohane e̱n mi minam mi masulea ka “mo̱pi ma madiba ma longe̱.” O midi ma mo̱pi mibane̱ o ta o be̱ne̱ “bwele ba longe̱” bo maye̱ byadi “be mabolane̱ . . . o bo̱lise̱ matumba.” (Bbī. 22:1, 2) Bato ba benama be̱se̱ bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ ni ponda ba me̱nde̱ we̱le̱ tombwane̱ ma mambo ma bwam. Son na son, bato ba benama be̱se̱ bena ba masengane̱ Yehova ba me̱nde̱ be̱ ke̱nge̱nge̱. Maboa ma si me̱nde̱ pe̱ be̱, sese, musea to̱ miso̱di.—Bbī. 21:3-5.

17. Bupisane̱ Bebīsedi 20:11-13, nja nu me̱nde̱ tombwane̱ minam ma Janea la ikol’a mbu e?

17 Ba nja ba me̱nde̱ tombwane̱ mi minam ma betańsedi e? Baboso, dimuti dinde̱ne̱ la bato bena bongi o bila ba Armagedon, mwemba na bana bena ba me̱nde̱ yabe̱ o was’a peńa. Nde Bebīsedi bepasi 20 be makakane̱ pe̱ ná bawedi ba me̱nde̱ pumbwa. (Langa Bebīsedi 20:11-13.) “Bate̱m ná sim” bajemea bena ba wedi, name̱ne̱ pe̱ na “basite̱m ná sim”—bena ba si kusi epolo o jokwa bia Yehova—babo̱ be̱se̱ ba me̱nde̱ pumbwa o be̱ longe̱ o wase. (Bebolo 24:15; Yohane 5:28, 29) Mo̱ nika ńe nde ná bato be̱se̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o pond’a Janea la ikol’a mbu e? Ke̱m. Ba bena ba bangi boleye̱ Yehova obiana ba mawo̱ ba si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Ba kusi epolo o bolea mo̱, nde ba lee̱le̱ ná ba si dongame̱n o kusa longe̱ o paradisi o wase.—Mat. 25:46; 2 Tes. 1:9; Bbī. 17:8; 20:15.

KEKISE̱ DISUKAN

18. Ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ be̱ o wase o su la yi 1 000 mbu e?

18 O su la ikol’a mbu, be̱se̱ bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase ba me̱nde̱ be̱ ke̱nge̱nge̱. Bobe bo wu na Adam bo si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a to̱ moto. (Rom. 5:12) Mitakisan bobe ba Adam bo wanno̱ mi me̱nde̱ sumwabe̱ ná bambam. Na nika nde ba bena ba me̱nde̱ be̱ o wase ba me̱nde̱no̱ ‘timba longe̱’ o be̱ bewekedi be ke̱nge̱nge̱ o su la yi 1 000 mbu.—Bbī. 20:5.

19. Ońola nje e mapulano̱ kekise̱ disukan e?

19 Di bi ná Yesu a bengi be̱ Loba jemea to̱ ponda Satan a kekise̱no̱ mo̱. Nde mo̱ bato ba benama be ke̱ngenge̱ be̱se̱ ba me̱nde̱ bola nika ponda Satan a me̱nde̱no̱ kekise̱ babo̱ e? Mō̱ te̱ nde a me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi ni ponda Satan a me̱nde̱no̱ sumwabe̱ o njiba o su la ikol’a mbu. (Bbī. 20:7) Ba bena ba me̱nde̱ be̱ jemea o ponda kekise̱ disukan ba me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea na wonja ńa mbale̱. (Rom. 8:21) Ba pamo ba me̱nde̱ bumbisabe̱, mwemba na Diabolo na midī mao ma bobe.—Bbī. 20:8-10.

20. Ne̱ni o masengano̱ o mulema jombwea bedinge̱ ba betańsedi be o kalat’a Bebīsedi e?

20 Tatan di batino̱ jombwea kalat’a Bebīsedi ne̱ni o masengano̱ o mulema e? Mo̱ o titi muńe̱nge̱ o je̱ne̱ wame̱ne̱ o be bedinge̱ e? Mo̱ nika e si matute̱le̱ wa o pula bele̱ bape̱pe̱ o lata na wa o jowe̱ la mbale̱ la Loba lasu e? (Bbī. 22:17) Tatan di kwaledino̱ ońola man mambo mena ma me̱nde̱ bolane̱ o mińa mi maye̱, je muńe̱nge̱, di mapula pe̱ timbise̱le̱ ben byala ba ńamuloloma Yohane ná: “Amen, ya, a Sango Yesu! ”—Bbī. 22:20.

MWENGE 27 Bīsabe̱ la bana ba Loba

^ Din jokwa nde le disukan oteten a mokwa malalo mena ma ta mombwea kalat’a Bebīsedi. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ná ba bena be Yehova jemea ba me̱nde̱ kusa minam minde̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱, nde ba bena ba mate̱nge̱ne̱ byanedi bao, su labu di me̱nde̱ nde be̱ la iso̱n.