1. Nje o masengano̱ ońola mbale̱ e?

 BABOLEDI ba Yehova ba to̱ndi mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Loba. Mo̱ nde i longi dube̱ lasu. (Rom. 10:17) Di dube̱ ná Yehova a te̱se̱ nde mwemba ma kriste̱n ka “etembu n’eyoto ońola mbale̱.” (1 Tim. 3:15) Je pe̱ muńe̱nge̱ o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a bato bena ba madie̱le̱ biso̱ ke̱ ba mateleye̱ biso̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l na ke̱ ba mabola biso̱ bediedi be mulatako na jemea la Loba.—Bon. 13:17.

2. Bupisane̱ Yakobo 5:19, nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ ombusa biso̱ jokwa mbale̱ e?

² Nde to̱ná di kasino̱ mbale̱ di membano̱ pe̱ ná bebokedi ba Loba nde be mabole̱ biso̱ bediedi, ye ná e po̱ ná di pande etum na mo̱. (Langa Yakobo 5:19.) Ńo̱ng’a Satan ńe nde ná di si lakisane̱ pe̱ Bibe̱l, to̱ bediedi bebokedi ba Loba be mabolano̱ biso̱.—Efe. 4:14.

3. Ońola nje jangame̱nno̱ tingame̱ na mbale̱ e? (Efeso 6:13, 14)

³ Langa Efeso 6:13, 14. Son a ponda, Diabolo a me̱nde̱ bolane̱ mpoṅ minde̱ne̱ o tute̱le̱ matumba me̱se̱ ná ma te̱nge̱ne̱ Yehova. (Bbī. 16:13, 14) Di bi pe̱ ná Satan a me̱nde̱ po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o denge̱le̱ baboledi ba Yehova. (Bbī. 12:9) Ońola nika, ye mweńa ná jokwe o bia jemba diwengisan le oteten a mbale̱ na mpoṅ, jokwe pe̱ o sengane̱ mbale̱. (Rom. 6:17; 1 Pet. 1:22) Nika nde e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jonga o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱!

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

 ⁴ O din jokwa di me̱nde̱ je̱ne̱ bede̱mo beba be mapule̱ ná di bie jemba mbale̱ ni mawe̱ o Bibe̱l na o kasa bediedi bebokedi ba Loba be mabolano̱ biso̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ malea malalo jangame̱nno̱ bupe̱ ná di benge tingame̱ na mbale̱.

BEDE̱MO BE MAPULE̱ O BIA JEMBA MBALE̱

5. Ne̱ni bo̱ngo̱ ba Yehova bo mongwane̱no̱ biso̱ o jemba mbale̱ e?

⁵ Bo̱ngo̱ ba Yehova. Ponda di mabe̱ne̱no̱ bo̱ngo̱ ba Yehova, di mato̱ndo̱ mo̱ kańena di si me̱nde̱ bola to̱ lambo di malingise̱ mo̱. Di mabe̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa jokwa bia diwengisan le oteten a bwam na bobe, oteten a mbale̱ na mpoṅ, ná di we̱le̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. (Min. 2:3-6; Bon. 5:14) Di s’angame̱n jese̱le̱ to̱ buńa ná bo̱ngo̱ ba bato bo be̱ ngińa buka ndolo di be̱nno̱ ońola Yehova, ebanja o jita la ngedi nje bato ba to̱ndino̱ e si mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱.

6. Ne̱ni bwa la bato bo̱ngo̱ di tute̱le̱no̱ dom la pe̱pi o yua mbale̱ e?

⁶ Yete̱na di mabwa bato bo̱ngo̱ buka Loba, je ná di botea dube̱ mambo ma me̱nde̱ bole̱ ná di pande etum na mbale̱. Jombweye eyembilan a 12 la banedi bena ba ta ba lomabe̱ ka pe̱pi o bia ne̱ni ekombo Yehova a tano̱ a kakane̱ Bonaisrael yeno̱. Bo̱ngo̱ ba dom la pe̱pi ońola bato ba Kanaan bo ta ngińa buka ndolo abu ońola Yehova. Ba langwedi bonasango abu ná: “Di titi ná di te̱nge̱ne̱ ba bato; ba buki biso̱ ngińa.” (Mis. 13:27-31) O je̱ne̱ la mot’a benama, mbale̱ ńe nde ná bato ba Kanaan ba ta ngińa buka bato ba Israel. Nde kwala ná Bonaisrael ba titi ná ba buka basingedi babu, nik’e ta nde e pula kwala ná Yehova  a titi na babo̱. Di dom la pe̱pi di ta nde jangame̱n te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mabu o nje Yehova a tano̱ a pula ná Bonaisrael ba bole. Ba ta pe̱ bangame̱n dutea ońola nje ye̱se̱ Yehova a wuno̱ bola ońol’abu. Ba wusa so̱ jemba ná ngiń’a bato ba Kanaan e si ta to̱ lambo kobisan na ngiń’a Yehova, Loba la ngum. Diwengisan na yi pe̱pi yena i si ta i be̱ne̱ dube̱, Yosua na Kaleb ba wasi nde o do̱lisane̱ Yehova. Ba langwedi nde tumba ná: “Yete̱na Yehova a mapulea biso̱ bwam, ke̱ a me̱nde̱ walane̱ biso̱ o y’ekombo, a bola biso̱ mo̱.”—Mis. 14:6-9.

7. Nje bola ná jouse̱ bo̱ngo̱ di be̱nno̱ ońola Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Ná jouse̱ bo̱ngo̱ di be̱nno̱ ońola Yehova, jangame̱n nde jombwea ne̱ni do̱lisane̱ mo̱ o bedomsedi be̱se̱ di mano̱ngo̱no̱. (Mye. 16:8) Ponda weno̱ langa myango ma Bibe̱l baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Na be̱ te̱ o be bete̱medi njika bedomsedi na wusano̱ no̱ngo̱ e?’ K’eyembilan, dutea ná o te̱m owa we o senga di dom la banedi ba Israel di mabola bolangi babu ba bobe. Mo̱ o wusa dube̱ bo bolangi, wese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bwaleye wa, nga ndol’ango̱ ońola Yehova na ńo̱ng’a do̱lisane̱ mo̱ ba wusa be̱ ngińa buka bo bo̱ngo̱ e? Ńo̱ṅo̱n po̱ ńa Irsael ńe̱se̱ e sembi mbale̱ ńena Yosua na Kaleb ba langono̱. Nik’e boli ná ba s’ingedi o ekombo a dikaki.—Mis. 14:10, 22, 23.

8. Njik’ede̱mo jangame̱nno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o be̱ne̱, ońola nje pe̱ e?

⁸ Sibise̱ la ńolo. Ba bena ba sibise̱ ńolo nde Yehova a mabīse̱no̱ mbale̱. (Mat. 11:25) Na sibise̱ la ńolo le̱se̱, jemedi ná bongwane̱ biso̱ o jokwa mbale̱. (Bbol. 8:30, 31) Nde di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si timba kumba. Je te̱ kumba je ná di botea jo̱nge̱le̱ ná mbad’asu ńa je̱ne̱ mambo e te̱nge̱n buka bete̱sedi ba Bibe̱l na bediedi bebokedi ba Yehova be mabolano̱.

9. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ne̱ sibise̱ la ńolo e?

⁹ Ná di benge be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, di s’angame̱n dimbea o njika dime̱ne̱ di salono̱ kobisan na Yehova. (Mye. 8:4, 5) Je pe̱ ná di kane̱ ná di be̱ne̱ edī ya sibise̱ la ńolo na ya kasa belēdi. Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ mo̱nge̱le̱ mao, mena a mabolano̱ tongwea n’Eyal’ao na bebokedi bao, mweńa buka mo̱nge̱le̱ masu. O bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l, wasa mambo mena ma malee̱ ná Yehova a to̱ndi sibise̱ la ńolo nde a singe̱ kumba, lombitane̱ na jasese̱. Po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n na ngińa ná o benge sibise̱ ńolo yete̱na o kusi eto̱ti e mabole̱ ná o be̱ne̱ doi diwo̱ te̱nge̱ omo̱ń a bane̱.

NE̱NI JENO̱ NÁ DI TINGAME̱ NA MBALE̱

10. Nja Yehova a bolane̱no̱ o bola baboledi bao bediedi e?

¹⁰ Benga lakisane̱ bediedi ba bebokedi ba Yehova. O Israel ńa kwaṅ, Yehova a bolane̱ Mose ombusa ponda pe̱ Yosua o tombe̱le̱ tumba lao bediedi. (Yos. 1:16, 17) Bonaisrael ba ta ba namsabe̱ ke̱ be̱n ban bome ka bato ba lomabe̱ na Yehova Loba. Bebwea ba mimbu ombusa ponda, mwemba ma kriste̱n mu bokisabe̱no̱, 12 la bamuloloma nde ba ta ba bola bediedi. (Bbol. 8:14, 15) Nde ombusa nika, batudu ba Yerusalem bape̱pe̱ ba bati o mu muso̱ngi. Kana myemba mi tano̱ mi bupe̱ bediedi ba ban bome ba jemea, “mi ta mi benga jembame̱ o jemea, mi to̱ndo̱ o muso̱ngi buńa te̱.” (Bbol. 16:4, 5) O nin we̱nge̱, biso̱ pe̱ di manamsabe̱ ke̱ di bupe̱ bediedi ba Loba be mawe̱ na bebokedi ba Yehova. Nde ne̱ni Yehova  a me̱nde̱no̱ senga yete̱na di bangi jemba ba bena a te̱se̱no̱ o die̱le̱ e? Ná jalabe̱ mi myuedi, jombweye nje e tombi ponda Bonaisrael ba tano̱ o ngea wala o ekombo a dikaki.

11. O Israel ńa kwaṅ, nje e po̱yedi ba bena ba ta ba te̱nge̱ne̱ Mose ńena Yehova a po̱sino̱ o die̱le̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Ke̱ Bonaisrael be o lo̱ndo̱ wala o ekombo a dikaki, bato ba mina ba ta ba te̱nge̱ne̱ Mose n’ebolo Yehova a tano̱ a bola mo̱. Bā ná: “Jako̱to̱ne̱ le̱se̱, [seto̱ Mose mo̱me̱ne̱] be̱se̱ esibe̱ ndando, ba sangi, ońolana Yehova e oteten abu.” (Mis. 16:1-3) Ye mbale̱ ná o miso̱ ma Loba “jako̱to̱ne̱ le̱se̱” di ta bosangi, nde Mose nde Yehova a tano̱ a po̱so̱ o die̱le̱ tumba lao. (Mis. 16:28) Ponda ban bato ba pamo ba saino̱ Mose, Yehova nde ba tano̱ ba sa. Ba si ta bombwea nje Yehova a tano̱ a pula; nje e ta babo̱ mweńa e ta nde ná ba londise̱ mpuli mabu ma kusa edube na doi la byanedi. Loba a bo bato ba wan ni pamo name̱ne̱ pe̱ na lokoli la bato bena ba sue̱le̱ babo̱. (Mis. 16:30-35, 41, 49) We̱nge̱, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a si do̱lisane̱ ba bena ba si mabole̱ bediedi be mawe̱ na bebokedi bao edube.

12. Ońola nje jeno̱ ná di benga lakisane̱ bebokedi ba Yehova e?

¹² Je ná di benga lakisane̱ bebokedi ba Yehova. E po̱i te̱ ná mpo̱ngulan mu wanabe̱ o so̱ṅtane̱ lasu la mbale̱ po̱ ńe o Bibe̱l to̱ o mbadi po̱ ńa bolea Yehova, ba bena ba madie̱le̱ ba mapomane̱ wana mawengisan mena ma mapule̱. (Min. 4:18) Ba mabola nde nika ońolana, omo̱ń a me̱se̱, ba mapula do̱lisane̱ Yehova. Ba mabola pe̱ me̱se̱ ná bedomsedi ba mano̱ngo̱no̱ be se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba, yena ye bete̱sedi bena baboledi ba Yehova be̱se̱ bangame̱nno̱ bupe̱.

13. Nje ye “ńai a byala be te̱nge̱n,” nje pe̱ jangame̱nno̱ bola na mo̱ e?

¹³ “Tingame̱ o ńai a byala be te̱nge̱n.”  (2 Tim. 1:13) “Ńai a byala be te̱nge̱n” nika ńe nde belēdi ba kriste̱n be maso̱be̱ o Bibe̱l. (Yohane. 17:17) Be belēdi nde be eyoto ońola mambo me̱se̱ di dube̱no̱. Bebokedi ba Yehova be lee̱ biso̱ ná di tingame̱ o be belēdi. Etum te̱ di mabolano̱ nika di me̱nde̱ namsabe̱.

14. Nje e boli ná kriste̱n iwo̱ i si ta pe̱ i tingame̱ na “ńai a byala be te̱nge̱n” e?

¹⁴ Nje ye ná e bolane̱ ke̱ di pandi ná ni “ńai a byala be te̱nge̱n” e? Jombweye eyembilan ewo̱. O ebwe’a mbu yaboso, mińuńungu mi ta mi kwalabe̱ oteten a kriste̱n iwo̱ ná buńa ba Yehova bo ta bo mápo̱. E me̱ne̱ne̱ biana leta diwo̱, lena bato bo̱nge̱le̱no̱ ná ńamuloloma Paulo nde a tili, nde di ta di kwala nika. Esibe̱ no̱ngo̱ ponda o wasa bia nje ye mbale̱, kriste̱n iwo̱ o Tesalonika i dube̱ mi mińuńungu na babo̱ ba camane̱ pe̱ na mo̱. Yi kriste̱n yo̱nge̱le̱ te̱ mambo Paulo a tano̱ a lee̱ babo̱ niponda a tano̱ na babo̱, i si wusa wo̱ndo̱be̱. (2 Tes. 2:1-5) Paulo a ta a bola bonasango ao malea ná ba si dube̱ mambo me̱se̱ ba masengano̱. Ná ongwane̱ pe̱ babo̱ ońola mińa mi maye̱, a kwese̱ nde leta di londe̱ maba a tiledino̱ mwemba ma Tesalonika na ben byala ná: “Masoma ma mba Paulo na dia lam, nika nde ńe eyemban o kalati te̱; nika nde na matilano̱.”—2 Tes. 3:17.

15. Ne̱ni jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ na mpoṅ mi me̱ne̱ne̱ biana mye mbale̱ e? Bola eyembilan. (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁵ Nje jeno̱ ná jokwa na byala Paulo a tiledino̱ mwemba ma Tesalonika e? Di sengi te̱ lambo di titi bupisane̱ nje jokono̱ o Bibe̱l to̱ myango mi mubisane̱, jangame̱n bolane̱ ye̱ne̱. O Rusland, basingedi basu ba ta ba dangwane̱ leta diwo̱ lena ba tano̱ ba kwala ná di wu nde o mulopo m’ebolo. Di leta di tute̱le̱ bonasango bō̱ o te̱se̱ babu bebokedi, bena be si lati na bebokedi ba Yehova. Di leta di ta nde le̱ne̱ne̱ biana le mbale̱. Nde bonasango ba jemea ba si wo̱ndo̱be̱. Ba so̱ṅtane̱ ná mwe̱ndi mwena mu ta o  di leta mu si ta mulatako na nje bokono̱. Ponda iwo̱ basingedi ba mbale̱ ba mabolane̱ belongisan ba we̱nge̱ ka inte̱rne̱t o bwam ba pungwa biso̱ na wana diwanje̱ oteten asu. O mulopo ná di “wamse̱ pungwabe̱ milopo,” je ná di tata biso̱me̱ne̱ ke̱ jombwedi bwambwam nga nje di sengino̱ to̱ nje di langino̱ ye bupisane̱ mbale̱ yena di mokwano̱.—2 Tes. 2:2; 1 Yoh. 4:1.

16. Bupisane̱ Roma 16:17, 18, nje jangame̱nno̱ bola ye̱te̱na bato bō̱ ba yue̱le̱ mbale̱ e?

¹⁶ Benga tingame̱ na ba bena be Yehova jemea. Loba a mapula ná di be̱ mulatako ke̱ di mowe̱ mo̱. Di me̱nde̱ benga be̱ mulatako etum te̱ di tingamno̱ o mbale̱. Ba bena ba mayue̱le̱ mbale̱ ba mawana nde jabane̱ oteten a mwemba, Loba a mome̱le̱ so̱ biso̱ o “panda etum na babo̱.” Di si boli te̱ nika, biso̱ pe̱ je ná di pawe̱ na mbale̱.—Langa Roma 16:17, 18.

17. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ di bi jemba mbale̱ nde di tingame̱ pe̱ na mo̱ e?

¹⁷ Di bi te̱ jemba mbale̱ nde di tingame̱ pe̱ na mo̱ ná kaṅ, di maja be̱be̱ na Yehova, louse̱ pe̱ dube̱ lasu. (Efe. 4:15, 16) Di si me̱nde̱ wo̱ndo̱be̱ na belēdi ba mpoṅ ba Satan, Yehova pe̱ a me̱nde̱ tata biso̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. Tingame̱ so̱ na nje ye mbale̱ ná kaṅ, “nde Loba la musango a me̱nde̱ be̱ na bińo̱.”—Fil. 4:8, 9.