1. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ jabea la muka Yehova a bolino̱ biso̱ e?

 MUWEKED’A mo̱ń na wase a boli biso̱ jabea la ndo̱n. Di jabea le nde muka. Dutea te̱ ná: Je ná di teleye̱ Yehova mulema masu o to̱ njika ponda na o to̱ njik’eyeme̱, esibe̱ se̱le̱ te̱se̱ dikaki. Je ná di kane̱ mo̱ o no̱ngo̱ la diboa, o do̱kita, to̱ o ndabo a beboa na mbaki ná Tet’asu ńe o mo̱ń a me̱nde̱ senga muka masu. Di matimbise̱le̱ mo̱ jita la masoma ońola yen edube ende̱ne̱ a bolino̱ biso̱.

2. Ne̱ni kiṅe̱ David a lee̱no̱ ná jabea la muka di ta mo̱ tiki e?

² Kiṅe̱ David a ta a we̱le̱ jabea la muka tiki. A lo̱ngedi Yehova ninka ná: “Kasa njako am ka jabea la dise̱ la benumba.” (Mye. 141:1, 2) O mińa ma David, benumba ba pwe̱pwe̱ ba bosangi bena prisi i tano̱ i bolane̱ ońola jowe̱ la mbale̱ be ta be pungwabe̱ na jita la jangame̱ye̱. (Bbu. 30:34, 35) Ponda David a to̱pedino̱ ońola benumba ba pwe̱pwe̱, a ta nde a pula kwala ná ka nje te̱ bapungwe̱ benumba ba tano̱ ba bola nika na jita la jangame̱ye̱, mo̱ pe̱ a ta a pula dutea ná pō̱m ońola mambo a malangweano̱ Tet’ao ńe o mo̱ń. Nika nde biso̱ pe̱ di mapulano̱ bola. Ńo̱ng’asu ńe nde ná mika masu mi do̱lisane̱ Yehova.

3. Ne̱ni jangame̱nno̱ sisea Yehova be̱be̱ o muka e, ońola nje pe̱ e?

³ Di makane̱ te̱ Yehova, di s’angame̱n kwalisane̱ mo̱ to̱ ne̱ni nde. O diwengisan, jangame̱n bola nika n’edube ende̱ne̱. O̱nge̱le̱ te̱ me̱ne̱ ma betańsedi mena Yesaya, Hesekiel, Daniel na Yohane be̱nno̱. Je̱ne̱ te̱ le diwengisan  na dine̱, nde ma be̱n lambo diwo̱ lena di lati me̱se̱. Ma me̱ne̱ me̱se̱ ma makwalea nde ońola Yehova ka kiṅe̱ ninde̱ne̱. Yesaya a ta ‘e̱n Sango a lombam o kond’a janea ńasam.’ (Yes. 6:1-3) Hesekiel e̱n Yehova a jai o ebamban ao o mo̱ń, a dingabe̱le̱ na ‘mwaye . . . mwe ka je̱ne̱ne̱ la ńungu.’ (Hes. 1:26-28) Daniel e̱n “mudun a koba na ngindi” a bo̱ti mbo̱ti ni masange̱ ka mbo̱m, miso̱nji ma wea mi ta mi busa o kond’ao. (Dan. 7:9, 10) Yohane pe̱ e̱n Yehova a jai o bejedi ba janea, a dingabe̱le̱ na ńungu ńa mpesa ni ta ńe̱ne̱ne̱ ka dale la simarado. (Bbī. 4:2-4) Di dutedi te̱ jombwea bosangi ba Yehova bwena bo si be̱n elangisan, nik’e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ o sisea mo̱ be̱be̱ tongwea na muka, na mweńa ma bola nika n’edube ye̱se̱. Nde ońola njika mambo jeno̱ ná di kane̱ e?

4. Nje byala baboso ba patan a muka ni tilabe̱ o Mateo 6:9, 10 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁴ Langa Mateo 6:9, 10. O Ekwali o Mudongo, Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao ne̱ni kane̱ o mbadi ni do̱lisan Loba. Ombusa mo̱ kwala ná “lo kane̱ nde ninka,” Yesu a se̱le̱ nde kika mambo ma mweńa mena me mulatako na mwano ma Loba. Nika ńe nde: sangisabe̱ la dina lao, bepo̱yedi ba janea lao lena di me̱nde̱ ńamse̱ bate̱nge̱ne̱ mo̱ be̱se̱, na minam a kakane̱no̱ ońola mbel’a moto na wase o mińa mi maye̱. Di malee̱le̱ ná jemea la Loba le biso̱ mweńa yete̱na di mawe̱le̱ man mambo o mika masu.

5. Mo̱ e te̱nge̱n ná di kane̱ ońola mambo ma biso̱me̱ne̱ e?

⁵ O dine̱ dongo la muka, Yesu a lee̱ ná e te̱nge̱n o kane̱ ońola mambo ma biso̱me̱ne̱. Je ná di baise̱ Yehova ná a bole biso̱ da lasu la buńa, a lakise̱ mawuse̱ masu, a tate biso̱ na makekisan, a sunge pe̱ biso̱ o bobe. (Mat. 6:11-13) Di mabaise̱ te̱ Yehova man mambo, di malee̱le̱ nde ná di memba ná di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ lao, di mapula pe̱ do̱lisane̱ mo̱.

6. Mo̱ ońola mambo ma kikabe̱ o patan a muka buka te̱ nde jangame̱nno̱ kane̱ e? Bola beteledi.

⁶ Yesu a si ta engane̱ bokwedi bao ná  ba timbise̱le̱ byala ba patan a muka eyala omo̱ń eyala. O mika mipe̱pe̱ Yesu a kane̱no̱, a kiki mambo mape̱pe̱ mena ma ta mo̱ mweńa o ni ponda. (Mat. 26:39, 42; Yohane 17:1-26) Biso̱ pe̱ je ná di kane̱ ońola mitaka masu. Ponda te̱ di mapulano̱ no̱ngo̱ bedomsedi, je ná di kane̱ ná di kuse dibie̱ na so̱ṅtane̱. (Min. 2:6) Bayedi be ná ba kane̱ ońola bana babu, bana be ná ba kane̱ ońola bayedi babu, biso̱ be̱se̱ je ná di kane̱ ońola bautu basu ba jokwa la Bibe̱l na ba bena di mate̱ye̱no̱ dikalo, jangame̱n pe̱ bola nika. Nde mika masu mi s’angame̱n suwea o njako buka te̱.

7. Ońola nje jangame̱nno̱ sesa Yehova o mika masu e?

⁷ Jangame̱n jo̱nge̱le̱ o sesa Yehova o mika masu. Moto to̱ mō̱ ńangame̱n esese buka Loba lasu a titi. E ‘bwam, a le̱le̱m o lakise̱.’ E pe̱ “muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.” (Mye. 86:5, 15) Di be̱n njo̱m a bwam o kane̱ Yehova ońola pat’a Loba eno̱ ná ońola nje a mabolano̱.

8. Ońola njika mambo jeno̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma e? (Myenge 104:12-15, 24)

⁸ O sumo te̱ ná jangame̱n sesa Yehova o mika masu, jangame̱n pe̱ timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola mambo ma betańsedi a mabolano̱ biso̱. K’eyembilan, je ná di timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola miso̱no̱ ma mpesa di me̱ne̱no̱ o mbonji, ńai na ńai a mada ma bwam, na muńe̱nge̱ ma be̱ne̱ bonasango ba ndolo. Tet’asu ńa ndolo a mabola nde biso̱ man mambo me̱se̱ na mape̱pe̱ ná di be̱ bonam. (Langa Myenge 104:12-15, 24.) Omo̱ń a man me̱se̱, di matimbise̱le̱ Yehova masoma ońola njoasoa da la mudī a mabolano̱ biso̱, na dipita la betańsedi di be̱nno̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱.

9. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o jo̱nge̱le̱ timbise̱le̱ Yehova masoma e? (1Tesalonika 5:17, 18)

⁹ E bo̱bi o dimbea timbise̱le̱ Yehova masoma ońola nje ye̱se̱ a maboleano̱ biso. Nje ye ná yongwane̱ wa o jo̱nge̱le̱ e? We ná o tila mambo ma tobotobo o baise̱no̱ Yehova, nde ponda na ponda te̱ o wasa je̱ne̱ ne̱ni alabe̱no̱ wa. Nde o kane̱ pe̱ o  timbise̱le̱ mo̱ masoma. (Langa 1 Tesalonika 5:17, 18.) Dutea te̱: Je muńe̱nge̱, di me̱ne̱ pe̱ ná di to̱ndo̱be̱ ke̱ bane̱ ba matimbise̱le̱ biso̱ masoma. Yehova pe̱ e muńe̱nge̱ ke̱ jo̱nge̱le̱ o timbise̱le̱ mo̱ masoma ońolana alabe̱ mika masu. (Kol. 3: 15) Njika njo̱m a mweńa nipe̱pe̱ di be̱nno̱ o timbise̱le̱ Loba lasu masoma e?

10. Bupisane̱ 1 Petro 2:21, ońola nje di be̱nno̱ njo̱m a bwam o soma Yehova ná a lom Yesu o wase e?

¹⁰ Langa 1 Petro 2:21. Jangame̱n timbise̱le̱ Yehova masoma ná a lom mun’ao ńandolo o jokwe̱le̱ biso̱. Di mokwa jita jombwea Yehova, name̱ne̱ pe̱ na ne̱ni bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ ke̱ joko longe̱ la Yesu. Je ná di be̱ne̱ musango na mulatako ma diko̱m ma bo̱ibo̱i na Yehova Loba yete̱na di lee̱le̱ dube̱ ońola jabea la diko̱ti la Kristo.—Rom. 5:1.

11. Ońola nje di makane̱no̱ o dina la Yesu e?

¹¹ Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná je ná di kane̱ mo̱ tongwea na Mun’ao. Yehova a mabolane̱ nde Yesu o bola biso̱ nje di baise̱no̱ mo̱. Yehova a masenga, a malabe̱ pe̱ nde mika mi mabolabe̱ o dina la Yesu. Yesu a tele̱ye̱ ná: “To̱ nje lo me̱nde̱no̱ so̱so̱me̱ye̱ o dina lam, na me̱nde̱ bola mo̱ ná Tete̱ a busisabe̱ n’edube o Muna.”—Yohane 14:13, 14.

12. Ońola njika njo̱m nipe̱pe̱ jangame̱nno̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońola Mun’ao e?

¹² O eyot’a jabea la diko̱ti la Yesu nde Yehova a malakise̱no̱ mawuse̱ masu. Betiledi be makwala ná Yesu e nde biso̱ “prisi ninde̱ne̱ ńena ni jai o dia la mom la bejedi ba Ńasam o mo̱ń.” (Bon. 8:1) Yesu nde e “muto̱peye̱ biso̱ oboso ba Tete̱.” (1 Yohane 2:1) Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná a boli biso̱ Prisi Ninde̱ne̱ ńe muyao, ni maso̱ṅtane̱ ná di titi ke̱nge̱nge̱ na ni ‘mato̱peye̱ biso̱’! (Rom. 8: 34; Bon. 4: 15) Je nde bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱, di titi ná di sisea Yehova be̱be̱ o muka esibe̱ na jabea la diko̱ti la Yesu. Biso̱ be̱se̱ di memba ná di titi ná di bo̱le̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jabea la tiki a bolino̱ biso̱, le nde Mun’ao ńa ndolo!

13. O bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ná a ta a to̱ndo̱ bokwedi bao e?

¹³ O bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a kane̱ pond’a bwaba ońola bokwedi bao, a baise̱ Tet’ao ná a “tate babo̱ ońola bobe.” (Yohane 17:15) Nika e lee̱le̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Yesu a tano̱ a to̱ndo̱ babo̱. To̱ná a tano̱ a bia ná son a ponda a me̱nde̱ taka jita, a ta te̱ nde ombwea bwam ba bokwedi bao.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi bonasango na bonańango asu e?

¹⁴ Kapo̱ ka Yesu, biso̱ pe̱ di si mombwea bwam basu buka te̱. O diwengisan, di makane̱ ponda ye̱se̱ ońola bonasango na bonańango asu. Bola la nika di malee̱le̱ ná di mabupe̱ byanedi ba Yesu ná di to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, di malee̱le̱ pe̱ Yehova nate̱na njika dime̱ne̱ di to̱ndino̱ bonasango asu. (Yohane 13:34) Di si mańamse̱ pond’asu ke̱ di makane̱ ońola bonasango na bonańango asu. Eyal’a Loba e makwala ná “beso̱so̱medi ba iwiye̱ ba nute̱m na sim be matombwane̱ jita.”—Yak. 5:16.

15. Ońola nje jangame̱nno̱ kane̱ ońola bonasango na bonańango asu e?

¹⁵ Bonasango na bonańango asu ba be̱n  ńo̱ng’a mika masu ońolana ba be̱n mitakisan jita. Je ná di kane̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ o lembe̱ diboa, mbeu a ńolo, bila, mitakisan, to̱ ndutu ipe̱pe̱. Je pe̱ ná di kane̱ ońola bonasango na bonańango asu bena ba te̱ mpuli o wanea ba be o ńongi jongwane̱. Yen ebe o bi bonasango na bonańango bō̱ bena ba be̱n min mitakisan. We ná o tuba mina mabu o mika mo̱ngo̱. Di malee̱le̱ ndol’a mbale̱ di be̱nedino̱ bonasango na bonańango asu ke̱ di baise̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ o lembe̱ mitakisan mabu.

16. Ońola nje jangame̱nno̱ kane̱ ońola ba bena ba madie̱le̱ biso̱ e?

¹⁶ Ba bena ba madie̱le̱ mwemba be muńe̱nge̱ jita ke̱ di makane̱ ońol’abu, mi mika mi mongwane̱ pe̱ babo̱ jita. Ńamuloloma Paulo a ta a bia ná a be̱n ńo̱ng’a mika ma bonasango. A tili ná: “Lo so̱so̱me̱ye̱ . . . ońol’am pe̱, ná na we̱le̱ tele̱ mudumbu, eyala pe̱ e bolabe̱ mba, o bīse̱ esok’a myango ma bwam na bokenju.” (Efe. 6:18b-19) O nin we̱nge̱ pe̱ di be̱n jita la bonasango ba mabole̱ ebolo na ngińa o die̱le̱ biso̱. Di malee̱le̱ ná di to̱ndi babo̱ yete̱na di mabaise̱ Yehova ná a namse̱ ebol’abu.

17-18. Njika ponda beno̱ ná ba baise̱ biso̱ ná di kane̱ ońola bane̱ e, nje pe̱ di s’angame̱nno̱ dimbea e?

¹⁷ Ponda iwo̱, di yo̱ki belabe̱ o kane̱ ońola bane̱. K’eyembilan, munańango mō̱ ńe o tombise̱ jokwa la Bibe̱l e ná a baise̱ nu ńena nu die̱le̱ mo̱ ná a kane̱. Yen ebe munańango ńe o die̱le̱ nu nu be̱n jokwa a si bi mokwe̱ Bibe̱l bwam, e so̱ ná a po̱so̱ o kane̱ o su la jokwa. Na nika, e ná a bia nje kwala ke̱ a nikane̱ ońola mokwe̱ Bibe̱l.

¹⁸ Be ná ba baise̱ munasango mō̱ ná a kane̱ o ndongame̱n a dikalo to̱ o ndongame̱n a mwemba. Bonasango bena ba yo̱ki be̱ne̱ y’edube ba s’angame̱n dimbea janda la ndongame̱n. Ponda muka e titi ponda jokwe̱le̱ mwemba, ńa bola malea, to̱ mibia. O jita la ngedi, minuti matanu mena ma bolabe̱ ońola mwenge na muka ma dongame̱n. Munasango ńe o bole̱ muka a s’angame̱n so̱ bolane̱ “byala  ba jita,” tobotobo o bebotedi ba ndongame̱n.—Mat. 6:7.

19. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ peńa buńa ba bekaisedi ba Loba e?

¹⁹ Nika buńa ba bekaisedi ba Yehova bo nisiseano̱, muka mwangame̱n be̱ne̱ epol’a mweńa o longe̱ lasu. Yesu a kwali ná: “Nde ja na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ponda ye̱se̱, lo kane̱ pe̱, ná lo we̱le̱ jonga o man me̱se̱ ma me̱nde̱ po̱.” (Lukas 21:36) Di ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ kane̱ ponda ye̱se̱, dube̱ lasu di me̱nde̱ be̱ ngińa, di me̱nde̱ pe̱ be̱ peńa buńa bekaisedi ba Loba be me̱nde̱no̱ po̱.

20. Ne̱ni mika masu meno̱ ná mi be̱ ka benumba ba pwe̱pwe̱ ba bwam e?

²⁰ Nje di kwaledino̱ e? Edube di be̱nno̱ o kane̱ ye biso̱ tiki jita. Mambo me mweńa buka me̱se̱ jangame̱nno̱ we̱le̱ o mika masu me nde ma mena me mulatako na mwano ma Yehova. Di matimbise̱le̱ pe̱ Loba masoma ońola Mun’ao na Janea lao, di makane̱ pe̱ ońola bonasango asu. Je pe̱ ná di kane̱ ońola ńo̱ng’asu y’eyobo na ya mudī. Di malee̱le̱ ná din jabea le biso̱ tiki yete̱na di mano̱ngo̱ ponda o dutea ońola mambo di makwalano̱ o mika masu. Byala basu be me̱nde̱ so̱ nde be̱ ka benumba ba pwe̱pwe̱ ba bwam be—“do̱lisan” Yehova.—Min. 15:8.