1-2. (a) Njika ponda yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu tobotobo o lakise̱ moto e? (b) Ne̱ni Denise a lakise̱no̱ e?

 MO̱ YE wa ndutu o lakise̱ bane̱ e? Ye jita lasu ndutu o bola nika, sepo̱n ke̱ moto a kwali to̱ bola lambo di sengise̱ biso̱ ndutu jita. Nde, je ná di buka be besenge̱di di lakise̱ pe̱. K’eyembilan, jombweye myango ma munańango mō̱ nu belabe̱ ná Denise, a ńena nu lakise̱ o mbadi ńe̱ tobotobo. O mbu 2017, Denise na mbia mao ba ta ba wa pe̱pe̱le̱ Mulopo m’ebolo ma Mboṅ a Yehova mu wu telame̱. O timba labu o mboa, muduane̱ mutoa mō̱ a dome̱le̱ mutoa mabu. Ni aksidan e boli ná Denise a sole o koma. Ponda a wemno̱, ba langwedi mo̱ ná bana bao ba kusi bebango bende̱ne̱ na ná mom’ao, Brian, pe̱ a wedi. O̱nge̱le̱no̱ nje e tombi o bo buńa, Denise a kwali ná: “Na ta na ńo̱sea na pambilane̱ pe̱.” Ombusa ponda, a sengi ná to̱ lambo di si takise̱ to̱ keṅa nu muduane̱ mutoa ná a s’e̱ne̱ bwam, a kane̱ so̱ Yehova ná a bole mo̱ musango ma teten.

² Nu muduane̱ mutoa a damabe̱le̱, a ta pe̱ angame̱n kaisabe̱ ońolana a bo moto. Mbako e busa te̱ ná a be̱n njo̱m, a wusa nde lomabe̱ o beboa. Mukaisedi a langwedi Denise ná mbako a nu moto e me̱nde̱ nde se̱me̱ye̱ o mboṅ mo̱ a me̱nde̱no̱ bola. Denise mo̱ ná: “Na sengi nde biana moto a tele̱ pe̱te̱ bebango bam nde a koma dibomba la wanga oten, ońolana na ta pe̱te̱ nangame̱n kwalea ońola ponda bobe ni buki ye̱se̱ na tombise̱no̱ o longe̱ lam.” Woki to̱ ininga ombusa ponda, Denise a ta a ja o ndabo a bekaisedi o bola mboṅ oboso ba nu moto ńena nu sengise̱ mbia mao sese ninde̱ne̱. Nje a kwalino̱  e? Denise a baise̱ nde mukaisedi ná a bweye nu moto ndedi. b A bo̱le̱no̱ to̱po̱, mukaisedi a bum nde mbembe. A kwali ná: “O 25 mbu neno̱ mukaisedi, na si ta na másenga ni ńai a lambo to̱ buńa o ndabo am ńa bekaisedi. Na si ta na másenga ná mbia ba sengise̱no̱ sese mu mabaise̱ ná ba bweye mubole̱ bobe ndedi. Na si ta na másenga ninka byala ba ndolo na ninka lakise̱.”

 3. Nje yongwane̱ Denise o lakise̱ e?

³ Nje yongwane̱ Denise o lakise̱ e? A dutedi o mbadi Yehova a malakise̱no̱. (Mik. 7:18) Di matimbise̱le̱ te̱ masoma ońola mbadi Yehova a malakise̱ biso̱, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o lakise̱ bane̱.

 4. Nje Yehova a mapulano̱ ná di bole e? (Efeso 4:32)

⁴ Yehova a mapula ná di lakise̱ bane̱ na mulema mwe̱se̱ ka nje te̱ mo̱ a malakise̱no̱ biso̱. (Langa Efeso 4:32.) A mapula ná di le̱le̱me̱ o lakise̱ ba bena ba masengise̱ biso̱ sese. (Mye. 86:5; Luk 17:4) O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea mambo malalo ma mongwane̱ biso̱ o bata lakise̱ bane̱.

O SI WUTA BESENGEDI BO̱NGO̱

 5. Bupisane̱ Minia 12:18, ne̱ni jeno̱ ná di senga ke̱ moto a wusane̱ biso̱ e?

⁵ Je ná di bwa ndutu jita yete̱na moto a kwali to̱ bolane̱ biso̱ lambo sepo̱n ke̱ nu moto e nde diko̱m lasu la batabata to̱ elong’a mbia. (Mye. 55:13-15) Ponda iwo̱, ses’a mulema di masengano̱ ńe ná e be̱ biana ba num nde biso̱ diwe̱ndi. (Langa Minia 12:18.) Je ná di keka wuta ni ses’a mulema to̱ bola biana di si sengi sese. Bola la nika, di mabe̱ nde biana ba num wa diwe̱ndi nde wese̱le̱ nde mo̱ o ebango. Mulemlem pe̱ di titi ná di pula ná ses’a mulema e bo̱ yete̱na di mabola biana di si sengi sese.

 6. Ne̱ni jeno̱ ná di bolea ke̱ moto a wusane̱ biso̱ e?

⁶ Moto a wusan te̱ biso̱, yen ebe je ná di se̱le̱ linga. Bibe̱l e memba ná je ná di linga. Nde, e mome̱le̱ biso̱ ná di si bola ná malinga ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (Mye. 4:5; Efe. 4:26) Ońola nje e? Ońolana besengedi basu be yo̱ki tute̱le̱ biso̱ o bola lambo. Malinga ma si yo̱ki wana mambo ma bwam. (Yak. 1:20) Di si dimbea ná moto e ná a linga, nde ne̱nge̱ la malinga le nde lambo a mapo̱so̱no̱ o bola.

 7. Njika besengedi bepe̱pe̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ ke̱ moto a wusane̱ biso̱ e?

⁷ Moto a bolane̱ te̱ biso̱ bobe, je ná di be̱ne̱ besengedi ba ndutu bepe̱pe̱. K’eyembilan, munańango mō̱ nu belabe̱ ná Ann a kwali ná: “Ponda na tano̱ muna, sango am a dī ńango am na mo̱ a ba muboled’asu. Ne̱n nde ná na cakabe̱. Ponda ba yaino̱ bana bape̱pe̱, ne̱n nde ná epol’am e máno̱ngo̱be̱. Na koki nde na jo̱nge̱le̱ ná sango am a si be̱n ńo̱ng’am.” Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Georgette a tele̱ye̱ ne̱ni a sengino̱ ponda mom’ao a wite̱no̱ musonje, mo̱ ná: “Di ta nde mako̱m botea bana. Di boli pe̱ ebol’a paonia mwemba! Mulema mu ta mu ńo̱sea mba.” Munańango nupe̱pe̱ nu belabe̱ ná Naomi mo̱ ná: “Na s’o̱nge̱le̱ to̱ buńa ná mom’am a me̱nde̱ bwese̱ mba ndutu. Nde ponda a langwedino̱ mba ná a mabe̱ ombwa  bedinge̱dinge̱ ba mbamba o diwuta na bo ndutu jita, na so̱lo̱ pe̱.”

 8. (a) Ońola njika njo̱m iwo̱ jangame̱nno̱ lakise̱ bane̱ e? (b) Njika tombwane̱ di makusano̱ ke̱ di lakise̱ e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Nje bola ke̱ moto a bwese̱ biso̱ ndutu ninde̱ne̱ e?”)

⁸ Di titi ná janea nje bato ba makwalano̱ to̱ bola te̱nge̱ne̱ biso̱, nde je ná di keka be̱ne̱ ngińa omo̱ń nje di me̱nde̱no̱ bola. Jalabe̱ di buki me̱se̱ di yo̱ki nde be̱ lakise̱. Ońola nje e? Ońolana di to̱ndi Yehova, na ná a mapula pe̱ ná di lakise̱ bane̱. Di jane̱ te̱ malinga di banga pe̱ lakise̱, je ná di bola lambo l’elemā, yen ebe di sengise̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ sese. (Min. 14:17, 29, 30) Maka eyembilan a munańango mō̱ nu belabe̱ ná Christine. Mo̱ ná: “Malinga ma londi te̱ mba oteten, na si mayo̱ lo̱ jita. Na si mada da la bwam. Na si mako̱ iyo̱ eyeka, e mabe̱ pe̱ mba ndutu o jalea ńolo, nik’e mabola ná mitakisan mi be̱ o diba lam, e mańamse̱ pe̱ mulatako mam na bane̱.”

 9. Ońola nje jangame̱nno̱ jese̱le̱ malinga e?

⁹ To̱ e be̱ nde ná moto nu wusane̱ biso̱ a si memba nje a bolino̱, je ná di ye̱use̱ ndutu a bwese̱no̱ biso̱. Ne̱ni e? Georgette di se̱le̱no̱ kwalea, mo̱ ná: “Nik’e no̱ngi ponda, nde na timbi jese̱le̱ eba na malinga na tano̱ na be̱ne̱ye̱ mom’am ńa kwaṅ. Nik’e boli ná na be̱ne̱ musango munde̱ne̱.” Jese̱le̱ te̱ eba, di meka ná njongi e si ńamse̱ mulema masu. Di mabolea pe̱ nde biso̱me̱ne̱ bwam, nika ńe nde ná di si mo̱nge̱le̱ pe̱ nje e tombi, di botea pe̱ bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. (Min. 11:17) Nde nje bola yete̱na o memba ná o be̱n ndut’a mulema nde o titi te̱ nde be̱be̱ o lakise̱ e?

BUKA BESENGEDI BO̱NGO̱

10. Ońola nje jangame̱nno̱ bola biso̱me̱ne̱ ponda ná ndut’a mulema e bo̱ e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁰ Nje ye ná yongwane̱ wa o buka ses’a mulema ońolana moto a wusane̱ wa e? Lambo diwo̱ le nde ponda o mabolano̱ wame̱ne̱ ná ses’a mulema e bo̱. E mapula moto nu kusi ebango ende̱ne̱ ponda ná a je bwam to̱ ombusa mo̱ no̱ngo̱ myanga. Mulemlem pe̱, e mapula biso̱ ponda ná ndut’a mulema e bo̱ obiana di mabe̱ be̱be̱ o lakise̱ moto na mulema mwe̱se̱.—Mul. 3:3; 1 Pet. 1:22.

11. Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ wa o lakise̱ e?

 ¹¹ Kane̱, o baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o lakise̱. c Ann, di se̱le̱no̱ kwalea, a matele̱ye̱ ne̱ni muka mo̱ngwane̱no̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na baise̱ Yehova ná a lakise̱ moto mō̱ te̱ o mbia masu ońola mambo mena di kwalino̱ to̱ bola o mbad’a bobe. Na mba na tilea sango am na munj’ao ńa peńa leta o langwea babo̱ ná na lakise̱ babo̱.” Ann embi ná bola la nika di si ta bu. Nde a kwali ná: “Na pite̱ ná jembilane̱ lam la lakise̱ la Yehova, di me̱nde̱ tute̱le̱ sango am na munj’ao o bata jokwa bia mambo jombwea Yehova.”

12. Ońola nje jangame̱nno̱ lakisane̱ Yehova buka lakisane̱ besengedi basu e? (Minia 3:5, 6)

¹² Lakisane̱ Yehova, seto̱ besengedi bo̱ngo̱. (Langa Minia 3:5, 6.) Yehova a bi ponda ye̱se̱ nje ye bwam ońol’asu. (Yes. 55:8, 9) A si me̱nde̱ pe̱ to̱ baise̱ biso̱ to̱ buńa ná di bole lambo di me̱nde̱ sengise̱ biso̱ sese. A mome̱le̱ so̱ te̱ biso̱ ná di lakise̱, je ná di be̱ mbaki ná di me̱nde̱ tombwane̱ o bola la nika. (Mye. 40:5; Yes. 48:17, 18) O mune̱ mudi, di lakisane̱ te̱ besengedi basu, je ná di si we̱le̱ lakise̱ to̱ buńa. (Min. 14:12; Yer. 17:9) Naomi, di se̱le̱no̱ kwalea, mo̱ ná: “Na se̱le̱ nde je̱ne̱ ná na be̱n bwam o banga lakise̱ mom’am ońola jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Na ta na bwa bo̱ngo̱ ná a me̱nde̱ pe̱te̱ bwese̱ mba ndutu to̱ ná a me̱nde̱ dimbea o njika dime̱ne̱ a sengise̱no̱ mba sese. Na dutedi pe̱ ná Yehova a so̱ṅtane̱ besengedi bam. Nde na botedi o so̱ṅtane̱ ná seto̱ ońolana Yehova a maso̱ṅtane̱ besengedi bam, nde a makasano̱ mo̱. A bi ne̱ni na masengano̱, a bi pe̱ ná e mapula ponda ná malinga ma sibe, nde a mapula pe̱ ná na lakise̱.” d

WASA NÁ O BE̱NE̱ BESENGEDI BA BWAM

13. Bupisane̱ Roma 12:18-21, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹³ Di lakise̱ te̱ moto nu bwese̱ biso̱ ndutu ninde̱ne̱, di s’angame̱n domse̱ buka te̱ ná di si makwalea pe̱ ońola nje e tombi. Yete̱na moto nu wusane̱ biso̱ e pe̱ nde munasango to̱ munańango asu o mwemba, jangame̱n nde  koma musango. (Mat. 5:23, 24) Di mapo̱so̱ o wengisane̱ malinga masu na ndedi, eba pe̱ na lakise̱. (Langa Roma 12:18-21; 1 Pet. 3:9) Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola nika e?

14. Nje jangame̱nno̱ we̱ o bola, ońola nje pe̱ e?

¹⁴ Jangame̱n we̱ ná je̱ne̱ moto nu wusane̱ biso̱ kana Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱. Yehova a mapo̱so̱ nde o jombwa bede̱mo ba bwam ba bato. (2 Mya. 16:9; Mye. 130:3) Di me̱nde̱ nde so̱ nje di mawasano̱ omboa bato—e be̱ bede̱mo babu ba bwam to̱ ba bobe. Di wasi te̱ bede̱mo ba bwam ba bane̱, e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o lakise̱ babo̱. K’eyembilan munasango mō̱, nu belabe̱ ná Jarrod mo̱ ná: “Ye mba lambo di bo̱bi o lakise̱ munasango ke̱ na kobisane̱ diwuse̱ lao na jita la mambo ma bwam na to̱ndino̱ ombo’ao.”

15. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ bwam ná di langweye moto ná di lakise̱ mo̱ e?

¹⁵ Lambo la mweńa dipe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola le nde ná di langweye nu moto ná di lakise̱ mo̱. Ońola nje e? Maka nje Naomi, di se̱le̱no̱ kwalea, a kwalino̱: “Mom’am a baise̱ mba ná: ‘O lakise̱ mba e?’ Ponda na tele̱no̱  mudumbu o kwala ná, ‘Na lakise̱ wa,’ na si we̱li pase̱le̱ be byala. Na mba na so̱ṅtane̱ ná na si ta na málakise̱ mo̱ na mbale̱ o mulema mam. Na ponda, na we̱li pase̱le̱ be byala belalo be be̱n ngińa ná, ‘Na lakise̱ wa.’ Na ńaki o je̱ne̱ o njika dime̱ne̱ nik’e lo̱kino̱ mom’am, miso̱di mi po̱ mo̱ o miso̱, nik’e wanea pe̱ mba musango munde̱ne̱. Botea ni ponda, noko o lakisane̱ pe̱te̱ mo̱, di timbi pe̱te̱ mako̱m ma bwam.”

16. Nje woko̱no̱ jombwea lakise̱ e?

¹⁶ Yehova a mapula ná di lakise̱. (Kol. 3:13) To̱ na nika, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lakise̱ bane̱. Nde je ná di bola nika yete̱na di si wuti besengedi basu di po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o buka mo̱. ‘Wa nde jeno̱ ná di wasa be̱ne̱ besengedi ba bwam ba peńa.—Ombwa edinge̱le̱ “ Matanga malalo ońola lakise̱.”

DUTEA OŃOLA TOMBWANE̱ LE O LAKISE̱ LA BANE̱

17. Njika tombwane̱ di mabe̱ne̱no̱ ke̱ di lakise̱ e?

¹⁷ Di be̱n njo̱m jita o lakise̱. Jombweye̱ iwo̱. Ńaboso, di membilane̱ Sango asu ńa ndedi, Yehova, di bwese̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Luk 6:36) Ni londe̱ iba, di matimbise̱le̱ masoma na mbale̱ ná Yehova a lakise̱ biso̱. (Mat. 6:12) Ni londe̱ ilalo, di mabe̱ne̱ ja la bwam di kombe̱ pe̱ mulatako mwe ngińa na mako̱m masu.

18-19. Njika tombwane̱ lakise̱ la bane̱ leno̱ ná di wana e?

¹⁸ Di lakise̱ te̱ bane̱, je ná di kusa minam di senge̱le̱no̱. K’eyembilan maka nje e po̱ye̱di Denise, di kwaledino̱ o bebotedi. To̱ná a si tano̱ a bia nika o ni ponda, moto nu dome̱le̱ mutoa mabu a ta a te̱se̱ ná a mabwa ńolo ombusa bekaisedi bao. Nde, lakise̱ la Denise di tapi mo̱ jita kańena nik’e tute̱le̱ mo̱ o botea jokwa la Bibe̱l na Mboṅ a Yehova.

¹⁹ Je ná je̱ne̱ ná lakise̱ moto le nde lambo diwo̱ la ma me ndutu buka me̱se̱ jangame̱nno̱ bola, nde le pe̱ ná di be̱ diwo̱ la ma mena ma mawaneye̱ biso̱ minam. (Mat. 5:7) Ońola nika, biso̱ be̱se̱ di bole nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o jembilane̱ lakise̱ la Yehova.