1. Ońola nje e yo̱kino̱ be̱ moto ndutu o so̱ṅtane̱ nje lakise̱ la mot’a benama di mapulano̱ kwala e?

 “NA LAKISE̱ WA.” E se̱ lo̱ko̱mea be byala beno̱ ná be be̱, sepo̱n ke̱ o bi ná o kwali to̱ ná o boli lambo di sengise̱ moto nupe̱pe̱ sese! Nde nje byala ná “Na lakise̱ wa” be mapulano̱ kwala na mbale̱ e? Mo̱ nu moto e nde pula kwala ná bińo̱ na mo̱ lo dia mako̱m ma bwam e? Nga e nde pula kwala ná y’ekwali e suweye owa e? Moto e ná a si pomane̱ bia nje lakise̱ la bato ba benama di mapulano̱ kwala.

 2. Ne̱ni Betiledi be matele̱ye̱no̱ lakise̱ la Yehova e? (Ombwa pe̱ maki.)

² Mbadi Yehova a malakise̱no̱ biso̱ bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ ńe diwengisan jita na mbadi di malakise̱ mō̱ na nune̱. Mbadi Yehova a malakise̱no̱ ńe tobotobo. Mulo̱nge̱ myenge mō̱ a kwali jombwea Yehova ná: “Ombo’ango̱ nde lakise̱ la mbale̱, leno̱ ná ba bwe wa bo̱ngo̱.” a (Mye. 130:4, nwt-F) E, lakise̱ la Yehova nde le “lakise̱ la mbale̱.” Mo̱ nde a te̱se̱ nje lakise̱ di mapulano̱ kwala na mbale̱. Ponda iwo̱, batiledi ba Bibe̱l ba bolane̱ eyal’a Bonahebe̱r e tukwabe̱ ná lakise̱ yena ba si bolane̱no̱ to̱ buńa o tele̱ye̱ lakise̱ la bato ba benama.

 3. Ne̱ni mbadi Yehova a malakise̱no̱ ńeno̱ diwengisan na ńasu e? (Yesaya 55:6, 7)

³ Yehova a lakise̱ te̱ moto, a madimse̱ myobe mao na bambam. Mulatako na Yehova mwena mu ńam mwe pe̱te̱  ná mu timba bwam. Di masoma ná Yehova a malakise̱ biso̱ o mbadi ni londi, a mabola pe̱ nika ngedi jita.—Langa Yesaya 55:6, 7.

 4. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje lakise̱ leno̱ na mbale̱ e?

⁴ Yete̱na lakise̱ la Yehova le diwengisan na lasu, ne̱ni biso̱ bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ jeno̱ ná di so̱ṅtane̱ nje di lakise̱ di mapulano̱ kwala na mbale̱ e? Yehova a mabolane̱ bedinge̱dinge̱ o jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni a malakise̱no̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea bedinge̱dinge̱ bō̱. Be me̱nde̱ lee̱ biso̱ ne̱ni Yehova a masumwano̱ myobe masu, nde a bola pe̱ ná mulatako masu na mo̱ mwena bobe bo ńamse̱no̱ mu timbe pe̱te̱ bwam. Nika di mombweano̱ ben bedinge̱dinge̱, di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ di soma pe̱ Sango asu ńa ndedi ńena nu bolane̱ bedinge̱dinge̱ jita o tele̱ye̱ biso̱ lakise̱ lao.

YEHOVA A MASUMWA MYOBE MASU

 5. Nje e matombe̱ ponda Yehova a malakise̱no̱ myobe masu e?

⁵ Bibe̱l e yo̱ki kobisane̱ myobe na myūna ma bodilo. Kiṅe̱ David a tele̱ye̱ myobe ma mo̱me̱ne̱ o nin mbadi: “Mawuse̱ na bolino̱ ma ńo̱ngise̱ mulopo mam, ma bandi mba wase ka mūna ma bodilo.” (Mye. 38:5) Nde Yehova a malakise̱ myobe ma babole̱ bobe bena ba mate̱le̱. (Mye. 25:18; 32:5) Eyal’a Bonahebe̱r e tukwabe̱ o min myemba ná “lakise̱” e mapula nde kwala ná “mama” to̱ “bambe̱.” Yehova a malakise̱ so̱ te̱ myobe masu, ye nde ka ne̱ni moto ńe ngińa a mabambe̱no̱ mūna mwe biso̱ o makata, alane̱ pe̱ mo̱ etum na biso̱.

 6. Nate̱na njik’etum Yehova a mapo̱tise̱no̱ myobe masu e?

⁶ Bibe̱l e mabolane̱ edinge̱dinge̱ epe̱pe̱ o lee̱ nate̱na njik’etum Yehova a mapo̱tise̱no̱ myobe masu. Kalat’a Myenge 103:12 e makwala ná: “Kana jedu di po̱tino̱ etum na mbe̱nge̱, nika nde a mapo̱tise̱no̱ myobe masu etum na biso̱.” Jedu le nde epolo e po̱ti buka be̱se̱ na mbe̱nge̱. Be bepolo bebane̱ be si madongame̱ne̱ to̱ buńa. Je pe̱ ná di kwala ná, Yehova a mapo̱tise̱ myobe masu etum na biso̱ o dime̱ne̱ lena di titino̱ ná di so̱ṅtane̱. E se̱ mbad’a tele̱ye̱ lakise̱ la Yehova ni mabole̱ mbaki e!

 7. Ne̱ni Bibe̱l e matele̱ye̱no̱ nje Yehova a mabolano̱ na myobe masu e? (Mika 7:18, 19)

⁷ Toná o mbad’edinge̱dinge̱ Yehova a mapo̱tise̱no̱ myobe masu etum na biso̱, mo̱ a matika jombwa mo̱ e? Ke̱m. Kiṅe̱ Hiskia a tili jombwea Yehova ná: “Wumbe̱le̱ myobe mam me̱se̱ mbusa.” (Yes. 38:9, 17) Nik’e mapula nde kwala ná Yehova a mano̱ngo̱ myobe ma ba bena ba mate̱le̱ nde a pimba mo̱ etum na miso̱ mao. Be byala be wusa pe̱ tukwabe̱ ninka ná: “O boli ná myobe mam mi be̱ biana mi si bolane̱.” Bibe̱l e bonde̱ pe̱ di to̱ti o edinge̱dinge̱ epe̱pe̱, e tilabe̱ o Mika 7:18, 19. (Langa.) Mi myemba mi makwala ná Yehova a mapimba myobe masu o njib’a munja. O pond’a kwaṅ, moto a si wusa so̱ lambo lena di pimbabe̱ o njib’a munja.

 8. Nje jokono̱ nate̱na wa e?

⁸ Tongwea na ben bedinge̱dinge̱, joko ná Yehova a lakise̱ te̱ biso̱, a masumwane̱ biso̱ mūna ma myobe masu. Na mbale̱, ka nje te̱ David a kwalino̱, “bonam na ba bena mawuse̱ mabu ma lakisabe̱, na ba bena myobe mabu mi kuduman. Bonam na moto ńena [Yehova] a si so̱nge̱le̱no̱ bobe.” (Rom. 4:7, 8) Nika nde ńe lakise̱ la mbale̱!

 YEHOVA A MADIMSE̱ MYOBE MASU

 9. Njik’edinge̱dinge̱ Yehova a bolane̱no̱ o tele̱ye̱ dime̱ne̱ la lakise̱ lao e?

⁹ Yehova a mabolane̱ edinge̱dinge̱ epe̱pe̱ o jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni, tongwea na diko̱ti, a madimse̱no̱ myobe ma ba bena ba mate̱le̱. Bibe̱l e makwala ná, Yehova a moa a sangise̱ pe̱ mi myobe. Nik’e mabola ná mubole̱ bobe a sangisabe̱. (Mye. 51:9; Yes. 4: 4; Yer. 33:8) Yehova mo̱me̱ne̱ a tele̱ye̱ nje ni mbad’a bola e mawanano̱, a kwali ná: “To̱ myobe mańu mi be̱ nde na beletete ka maya, mi me̱nde̱ sanga ka mbo̱m; to̱ myola nde na końkoń ka itedi, mi me̱nde̱ timba na we̱le̱te̱te̱ ka pe̱mbe̱.” (Yes. 1:18) Ye ndutu jita o sumwa to̱n la mbindo le ná beletete o mbo̱ti. Nde tongwea na yen edinge̱dinge̱, Yehova a mabola biso̱ mbaki ná myobe masu me ná moabe̱, kańena mi si me̱nde̱no̱ pe̱ je̱ne̱ne̱.

10. Njik’edingedinge̱ Yehova a bolane̱no̱ o tele̱ye̱ bonde̱ne̱ ba lakise̱ lao e?

¹⁰ Ka nje te̱ jokwa di se̱le̱ na din di kwalino̱, Bibe̱l e makobisane̱ pe̱ myobe na “ewu.” (Mat. 6:12; Lukas 11:4) Ponda te̱ di mabolano̱ so̱ bobe te̱nge̱ne̱ Yehova, ye nde biana ewu yasu e mabenga nde kola. A mue̱le̱ biso̱ eto̱m ende̱ne̱! Yehova a lakise̱ te̱ biso̱, ye nde biana a dimse̱ nde ewu yena e wusa bate̱ omo̱ń a eto̱m di mábe̱ne̱no̱. A si mabaise̱ ná di sawe ońola myobe mena mi málakisabe̱. E se̱ edinge̱dinge̱ e malo̱ke̱ yena e matele̱ye̱ muńe̱nge̱ di mabwano̱ ke̱ Yehova a malakise̱ biso̱!

11. Bibe̱l e makwala te̱ ná myobe masu mi “dimsabe̱” nik’e mapula nde kwala na nje e? (Bebolo 3:19)

¹¹ Yehova a si malakise̱ bewu basu to̱ myobe masu buka te̱, a madimse̱ pe̱ mo̱. (Langa Bebolo 3:19.) Ewu e lakisabe̱ te̱, e mabe̱ nde ka ekokot’a X ba makino̱ omo̱ń a muso̱ngi ma mo̱ni. Nde, mu muso̱ngi mwe owas’a ni X mwe pe̱te̱ ná mu langabe̱. Nde dimse̱ la lambo le diwengisan. Ná di so̱ṅtane̱ yen edinge̱dinge̱, e mapula ná di bie ná tinte ba tano̱ ba bolane̱ kwaṅ, e ta nde pat’a tinte ba masumwano̱ na bo̱bise̱ la ńolo na madiba. Moto a wusa duba lambo o madiba na mo̱ a dimse̱ nje e tilabe̱. Ewu e “dimsabe̱” te̱, e si mabe̱ pe̱ na bambam. Nje e se̱le̱ tilabe̱, e titi pe̱ ná ye̱ne̱ne̱. E mabe̱ nde biana eto̱m e si ta. Nik’e makwangwe̱le̱ biso̱ mulema jita o bia ná Yehova a si malakise̱ myobe masu buka te̱, nde a madimse̱ mo̱ na bambam!—Mye. 51:11.

12. Nje edinge̱dinge̱ yena e be̱n mbà e mapulano̱ kwala ońol’asu e?

¹² Yehova a bolane̱ edinge̱dinge̱ ye bowan o tele̱ye̱ ne̱ni a madimse̱no̱ mawuse̱. Mo̱ ná: “Na masumwa bebula bo̱ngo̱ ka diwindiwindi, myobe mo̱ngo̱ pe̱ ka mbà.” (Yes. 44:22) Yehova a lakise̱ te̱, ye nde biana e nde bolane̱ mbà o wuta myobe masu kańena mi mańo̱ngo̱ o miso̱ masu na mao.

13. Yehova a lakise̱ te̱ myobe masu, ne̱ni di masengano̱ e?

¹³ Nje ben bedinge̱dinge̱ be malee̱no̱ biso̱ e? Ná Yehova a lakise̱ te̱ myobe masu, di s’angame̱n pe̱ jo̱nge̱le̱ ná di me̱nde̱ be̱ne̱ njo̱m a mi myobe longe̱ lasu le̱se̱. Tongwea na maya ma Yesu Kristo, ewu yasu e lakisabe̱ ná bambam. To̱ matila ma y’ewu ma titi pe̱ ná me̱ne̱ne̱. Nika nde lakise̱ la mbale̱ di mawe̱ na Yehova di mapulano̱ kwala ońol’asu yete̱na jate̱le̱.

YEHOVA A MABOLA NÁ MULATAKO MA BWAM NA MO̱ MU TIMBE PE̱TE̱

14. Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ lakise̱ la Yehova e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁴ Lakise̱ la mbale̱ di mawe̱ na Yehova di mabola biso̱ epolo o be̱ne̱ mulatako ma  bwam na mo̱. Di mongwane̱ biso̱ ná di si numa biso̱me̱ne̱ njo̱m buka dime̱ne̱. Di si be̱n ná di bwe bo̱ngo̱ ná Yehova a ne̱nge̱ye̱ biso̱ eba, na ná e o wasa ne̱ni ko̱kise̱ biso̱. Nik’e si me̱nde̱ bolane̱ to̱ buńa. Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ Yehova ke̱ a makwala ná a lakise̱ biso̱ e? Yehova a langwedi muto̱ped’a mudī Yeremia ná: “Na me̱nde̱ lakise̱ bobe babu, na si me̱nde̱ pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ mawuse̱ mabu.” (Yer. 31:34) Ńamuloloma Paulo a timbise̱le̱ mulemlem ma byala ná: “Na si me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mawuse̱ mabu.” (Bon. 8:12) Nde nje nik’e mapulano̱ kwala na mbale̱ e?

15. O njika mbadi Yehova a si mo̱nge̱le̱no̱ pe̱ myobe masu e?

¹⁵ O Bibe̱l, eyal’a ná “jo̱nge̱le̱” e si makwalea buka te̱ ońola moto nu mo̱nge̱le̱ lambo di tombi to̱ dutea ońol’ao. Le pe̱ ná di kwalea, ońola moto ńe o bole lambo. Mot’ebwan nu ta nu panabe̱ o ebongo be̱be̱ na Yesu a baise̱ ná: “A Yesu, o̱nge̱le̱ mba, ke̱ o po̱i o janea lo̱ngo̱.” (Lukas 23:42, 43) A si ta a baise̱ buka te̱ ná Yesu o̱nge̱le̱ nde mo̱ o ni ponda. Jalabe̱ la Yesu di lee̱ ná a me̱nde̱ bola lambo o pumbwe̱le̱ nu mot’ebwan. Ońola nika so̱, Yehova a makwala te̱ ná a si me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ myobe masu, e nde pula kwala ná a si me̱nde̱ pe̱ bola lambo te̱nge̱ne̱ biso̱. A si me̱nde̱ pe̱ ko̱kise̱ biso̱ mińa mi maye̱ ońola myobe mena a málakise̱no̱.

16. Ne̱ni Bibe̱l e matele̱ye̱no̱ wonja ni mawe̱ na lakise̱ la mbale̱ e?

¹⁶ Bibe̱l e mabolane̱ edinge̱dinge̱ epe̱pe̱ o jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ wonja ni mawe̱ na lakise̱. Ońolana di titi ke̱nge̱nge̱ di le̱le̱m pe̱ o bola bobe, je nde ka “bakom ba bobe.” Nde Yehova a lakise̱ te̱ biso̱, di mabe̱ nde ka bakom ba “wunjabe̱ na bobe.” (Rom. 6:17, 18; Bbī. 1:5) E, lakise̱ la Yehova di mabola ná di be̱ muńe̱nge̱ ka mukom nu te̱se̱be̱ wonja.

17. Ne̱ni lakise̱ di mawanano̱ bo̱lise̱ e? (Yesaya 53:5)

 ¹⁷ Langa Yesaya 53:5. Edinge̱dinge̱ esukan di malano̱ kwalea e makobisane̱ biso̱ na bato ba be̱n diboa di mabwane̱. Ońola jabea la diko̱ti Yehova a bolino̱ tongwea na Mun’ao, Bibe̱l e makwalea ońol’asu o mbad’edinge̱ndinge̱ ná di bo̱lisabe̱. (1 Pet. 2:24) Diko̱ti di boli epolo ná di be̱ne̱ pe̱te̱ mulatako ma bwam na Yehova mwena di ńamse̱no̱ ponda di bolino̱ bobe. Ka nje te̱ moto nu bo̱lisabe̱ na diboa la ngińa a mabwano̱ muńe̱nge̱ jita, biso̱ pe̱ di mabwa muńe̱nge̱ jita ke̱ di bo̱lisabe̱ o mbad’a mudī, di be̱ne̱ pe̱te̱ mulatako ma bwam na Yehova ońolana a lakise̱ biso̱.

NJE LAKISE̱ LA YEHOVA DI MAPULANO̱ KWALA OŃOL’ASU E?

18. Nje jokono̱ o jombwea la ńai na ńai a bedinge̱dinge̱ o Bibe̱l jombwea lakise̱ la Yehova e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “Ne̱ni Yehova a malakise̱no̱ biso̱.”)

¹⁸ Nje jokono̱ o jombwea la bedinge̱dinge̱ be o Bibe̱l jombwea lakise̱ la Yehova e? Yehova a lakise̱ te̱ biso̱, a mabola nika o mbadi ni londi na ńe po̱ko̱po̱ko̱. Nik’e mabola biso̱ epolo o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Sango asu ńe o mo̱ń. O mulemlem a ponda, di si madimbea ná lakise̱ la mbale̱ le nde jabea. Di mawa nde na ndol’a Yehova name̱ne̱ pe̱ na nded’ao di si boledino̱, bena a malee̱le̱no̱ mbel’a moto ńe bobe. Di titi lambo bato ba benama ba boledino̱.—Rom. 3:24.

19. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ timbise̱le̱ masoma? (Roma 4:8) (b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁹ Langa Roma 4:8. E se̱ masoma mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ bola ná Yehova e nde Loba la “lakise̱ la mbale̱”! (Mye. 130:4) Nde, di mapula te̱ ná Yehova a lakise̱ biso̱, biso̱ pe̱ jangame̱n bola lambo la mweńa. Yesu a kwali ná: “Nde lo si malakise̱ te̱ bato mawuse̱ mabu, ke̱ Sango ańu pe̱ a si me̱nde̱ lakise̱ mawuse̱ mańu.” (Mat. 6:14, 15) E me̱ne̱ne̱ so̱ na bwē̱ ná, ye so̱ mweńa jita na jembilane̱ lakise̱ la Yehova. Nde ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ lee̱ biso̱ ne̱ni bola nika.