1-2. O njika mbadi bete̱medi ba mbel’a moto beno̱ ka be ba y’eso̱mb’a moto dongo laboso di kwaledino̱ e?

 DUTEA ná eso̱mb’a moto ewo̱ e kokedi nde o mbia mwe m’bwaṅ. Nde buńa bō̱, bayedi bao ba kusa mbeu a ńolo ba wo̱. Mi myango mi bwese̱ mo̱ ndutu jita. Nde myango ma bobe mipe̱pe̱ mi ta menge̱le̱ mo̱. Ba bīse̱ mo̱ ná bayedi bao ba bo̱le̱ mo̱ni ma mbia ba die̱le̱ pe̱ mo̱ beto̱m jita. O mulopo ma sangwa m’bwaṅ mabu, a masangwa nde beto̱m babu, babale̱ mo̱ni pe̱ ba nibaise̱ mo̱ni mabu. Eto̱m e kolo kańena a titi ná a sawa mo̱.

² O mbadi po̱ te̱nge̱, bete̱medi basu be nde ka ba y’eso̱mb’a moto. Bayedi basu baboso Adam na Eva, ba ta ke̱nge̱nge̱ ba ta pe̱ ba ja o mudo̱led’a paradisi. (Bbot. 1:27; 2:7-9) Ba ta ba be̱ne̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ le bonam di si be̱n pe̱ to̱ su. Na mambo me̱se̱ ma tukwa. Ba bo̱lo̱ne̱ paradisi ba si we̱li pe̱ to̱ be̱ longe̱ o bwindea. Njika sango ba wusano̱ die̱le̱ bana ba me̱nde̱no̱ ya e? Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: ‘Bobe bo po̱i nde o wase ońola moto mō̱ [Adam], kwedi pe̱ ońola bobe nika nde kwedi e tombedino̱ na bato be̱se̱ ońolana be̱se̱ ba boli bobe.’ (Rom. 5:12) Sango lena Adam a die̱le̱no̱ biso̱ le nde bobe bwena bo wan kwedi. Bobe di  sangono̱ bwe nde ka eto̱m ende̱ne̱ to̱ mō̱ ńasu a titino̱ ná a sawa.—Mye. 49:8.

 3. Ońola nje beno̱ ná ba kobisane̱ myobe masu na “ewu” e?

³ Yesu a kobisane̱ myobe na “ewu.” (Mat. 18:32-35; Lukas 11:4) Di boli te̱ bobe, ye nde biana di be̱n ewu omboa Yehova. Jangame̱n sawa ońola bo bobe. Y’ewu e ja te̱ esibe̱ sawabe̱, e wusa nde bo̱ o ponda di mawo̱no̱.—Rom. 6:7, 23.

 4. (a) Esibe̱ na jongwane̱, nje e wusa po̱ye̱ babole̱ bobe be̱se̱ e? (Mye 49:8-10) (b) O Bibe̱l eyala ná “bobe” e makwalea nde ońola nje e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Bobe.”)

⁴ Mo̱ je pe̱te̱ ná di be̱ne̱ nje ye̱se̱ Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱no̱ e? Seto̱ na biso̱me̱ne̱. (Langa Myenge 49:8-10.) Esibe̱ na jongwane̱, di si wusa be̱ne̱ dipita ońola longe̱ la kie̱le̱ ni maye̱ to̱ ońola bepumbwedi. Kwed’asu e wusa nde be̱ ka ńa byembe.—Mul. 3:19; 2 Pet. 2:12.

 5. Ne̱ni Sango asu ńa ndolo ongwane̱no̱ biso̱ o sawa ewu ońola bobe di sangono̱ e?

⁵ O̱nge̱le̱ y’eso̱mb’a moto di kwaledino̱ o bebotedi ba din jokwa, ne̱ni e me̱nde̱no̱ senga yete̱na mot’a m’bwaṅ mō̱ a langwedi mo̱ ná a masawa beto̱m bao be̱se̱ e? Yeke̱i te̱ y’eso̱mb’a moto e me̱nde̱ soma jita, e kasa pe̱ di jabea la sanga la mulema. Mulemlem pe̱, Sango asu ńa ndolo Yehova a boli biso̱ jabea lena di masawe̱ ewu di sangono̱ na Adam. Yesu a tele̱ye̱ nika o nin mbadi: “Ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase ná a boli mpo̱m mao ma muna ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:16) Omo̱ń a nika, di jabea me̱ne̱ di mabola biso̱ epolo o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova.

 6. Njika byala ba Bibe̱l di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa, ońola nje pe̱ e?

⁶ Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ o di jabea la betańsedi di mabole̱ ná myobe masu, to̱ “ewu,” mi lakisabe̱ e? Jalabe̱ la mi myuedi di masobe̱ nde o mbadi Bibe̱l e mabolane̱no̱ byala ka do̱lisane̱ na Loba, te̱ l’ebula, jabea l’ebula, diko̱ti, ko̱to̱be̱, na te̱se̱be̱ na sim. O din jokwa di me̱nde̱ kwalea ońola beteledi b’eyala te̱. Dutea o nje Yehova a bolino̱ ná myobe masu mi lakisabe̱, di me̱nde̱ bola ná di bate bola mo̱ masoma.

JANDA: DO̱LISANE̱ NA LOBA

 7. (a) Nje epe̱pe̱ Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱no̱ e? (b) Nje e mapule̱ biso̱ bana ba Adam na Eva ye̱ke̱i te̱ e? (Roma 5:10, 11)

⁷ O sumo te̱ ná Adam na Eva ba bo̱lone̱ epol’a be̱ne̱ longe̱ la bwindea, ba bo̱lo̱ne̱ pe̱ mulatako ma tiki ba tano̱ ba be̱ne̱ na Sango  abu, Yehova. O bebaedi, Adam na Eva ba ta nde belongi ba mbia ma Loba. (Lukas 3:38) Nde ponda ba kwemno̱ Yehova, ba pangabe̱ o mu mbia obiana ba mabotea ya bana. (Bbot. 3:23, 24; 4:1) Biso̱ bana ba Adam na Eva jangame̱n so̱ do̱lisane̱ na Yehova. (Langa Roma 5:10, 11.) O kwala ná, jangame̱n wasa be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱. Bupisane̱ kalati po̱, eyal’a Grikia ba bolane̱no̱ owan ońola “do̱lisane̱” ye ná e pula kwala ná “bola ná musingedi a timbe diko̱m.” Mańaka me nde ná, Yehova nde e nu ńena nu se̱le̱ bole̱ ná nika e we̱le̱ bolane̱. Ne̱ni e?

NJE E TE̱SE̱BE̱: TE̱ L’EBULA

 8. Nje ye (a) te̱ l’ebula e? (b) jabea l’ebula e?

⁸ Te̱ l’ebula le nde nje Yehova a te̱se̱no̱ ná mulatako ma bwam mu timbe pe̱te̱ oteten a mo̱ na bato ba benama be bobe. Nika ńe nde we̱le̱ lambo diwo̱ o epol’a dipe̱pe̱ lena le mweńa kapo̱. O ni mbadi, moto e pe̱te̱ ná a be̱ne̱ to̱ wengisane̱ lambo a bo̱lo̱ne̱no̱ to̱ lena di ńam. Betiledi ba Grikia be mabolane̱ eyala e be̱n mulemlem ma janda ka “te̱ l’ebula,” ye nde jabea l’ebula. (Rom. 3:25) Jabea l’ebula le nde nje moto a mabolano̱ ná a we̱le̱ be̱ musango na Loba a be̱ne̱ pe̱ mulatako ma bwam na mo̱.

 9. Nje Yehova a bolino̱ ná myobe ma Bonaisrael mi lakisabe e?

⁹ Yehova a te̱se̱ye̱ Bonaisrael ngea ni mabole̱ ná ba be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱ myobe mabu pe̱ mi lakisabe̱. Bonaisrael ba ta ba be̱ne̱ buńa bonde̱ne̱ bō̱ mbu te̱ ońola te̱ l’ebula. O bo buńa prisi ninde̱ne̱ e mabola mabea ma byembe ońola myobe ma tumba. Ye mbale̱ ná mabea ma byembe ma si wusa te̱ ebula ońola myobe ma moto na bambam ebanja bato ba benama ba buki byembe. Nde etum te̱ Bonaisrael bena bate̱le̱ ba tano̱ ba bola mabea mena Yehova a baise̱no̱, a ta be̱be̱ o lakise̱ myobe mabu. (Bon. 10:1-4) O mbata na nika, be bete̱sedi na mabea ma ponda ye̱se̱, ba ta bo̱nge̱le̱ Bonaisrael ná be nde babole̱ bobe na ná e mapula babo̱ mwano ma po̱ko̱po̱ko̱ ońola lakise̱ la myobe.

10. Njika mwano ma po̱ko̱po̱ko̱ Yehova a te̱se̱no̱ ońola lakisabe̱ la myobe e?

¹⁰ Yehova a ta a mábe̱ne̱ mwano ma po̱ko̱po̱ko̱ o mo̱nge̱le̱ ońola lakise̱ la myobe. A te̱se̱ ná Mun’ao ńa ndolo a ‘bole mo̱me̱ne̱ ngedi po̱ o bambe̱ myobe ma jita la bato.’ (Bon. 9:28) Yesu a boli “longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.” (Mat. 20:28) Diko̱ti le nde nje e?

MUSUSEDI: DIKO̱TI

11. (a) Bupisane̱ Bibe̱l, diko̱ti le nde nje e? (b) Nje e ta e pula ná di diko̱ti di sawabe̱ e?

¹¹ Bupisane̱ Bibe̱l, diko̱ti le nde mususedi mu masawabe̱ ońola te̱ l’ebula na do̱lisane̱. a Yehova a boli diko̱ti ná di be̱ eyoto e mabole̱ ná bato ba benama ba be̱ne̱ pe̱te̱ nje Adam a bo̱lo̱ne̱no̱. O njika mbadi e? O̱nge̱le̱ ná, Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ la ke̱nge̱nge̱ name̱ne̱ na epol’a be̱ne̱ longe̱ la bwindea. Diko̱ti di ta so̱ langame̱n be̱ne̱ mulemlem ma mususedi na nje ba bo̱lo̱ne̱no̱. (1 Tim. 2:6) Di wusa nde sawabe̱ buka te̱ n’ekoke̱l’a moto yena (1) e ta ke̱nge̱nge̱; (2) e ta e be̱ne̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea o wase; (3) e ta pe̱ e le̱le̱me̱ o bola longe̱ lao ka jabea ońol’asu. ‘Wa nde longe̱ la nu moto di wusano̱ timbane̱ to̱ te̱ ebula ońola longe̱ lena ba bo̱lo̱ne̱no̱.

12. Ońola nje Yesu a tano̱ a dongame̱n o sawa mususedi ma diko̱ti e?

 ¹² Jombweye̱ njo̱m ilalo ońola nje Yesu a tano̱ a dongame̱n o sawa di diko̱ti. (1) A ta ke̱nge̱nge̱ —“a si boli bobe.” (1 Pet. 2:22) (2) Ońola nika, a wusa be̱ne̱ longe̱ la bwindea o wase. (3) A ta be̱be̱ o wo̱ na bola longe̱ lao ońol’asu. (Bon. 10:9, 10) Ka moto ńe̱ ke̱nge̱nge̱ Yesu a ta nde kapo̱ ka Adam obiana a mabola bobe. (1 Kor. 15:45) Tongwea na kwed’ao, Yesu a ta so̱ ńai ni dongame̱n o te̱ ebula ońola bobe ba Adam, nika ńe nde ná timbise̱le̱ nje Adam a bo̱lo̱ne̱no̱. (Rom. 5:19) Yesu a timbi so̱ “Adam nisukan.” Di si be̱n pe̱ ńo̱ngi ná moto nupe̱pe̱ ńe̱ ke̱nge̱nge̱ a ye sawa nje Adam a bo̱lo̱ne̱no̱. Yesu a wedi nde “ngedi po̱ ońola ye̱se̱.”—Bon. 7:27; 10:12.

13. Njika diwengisan le oteten a te̱ l’ebula na diko̱ti e?

¹³ Njika diwengisan le oteten a te̱ l’ebula na diko̱ti e? Te̱ l’ebula le nde nje Loba a bolino̱ o bwam ba timbise̱le̱ mulatako ma bwam oteten a mo̱ na mbel’a moto. Diko̱ti le nde mususedi mu sawabe̱ o bola ná te̱ l’ebula ońola myobe ma mbel’a moto di we̱le̱ be̱. Mu mususedi nde mwe maya ma tiki ma Yesu ma komabe̱ ońol’asu.—Efe. 1:7; Bon. 9:14.

NJE NIK’E WANNO̱: KO̱TO̱BE̱ NA TE̱SE̱BE̱ NA SIM

14. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea tatan, ońola nje pe̱ e?

¹⁴ Nje bete̱sedi ba te̱ l’ebula be wanno̱ e? Bibe̱l e mabolane̱ byala jita o bo̱nde̱ nje di tombwane̱no̱. To̱ná beteledi ba be byala beno̱ bowan, eyala te̱ e mabonde̱ tongo diwo̱ la bete̱sedi ba te̱ l’ebula be mabole̱ Yehova epolo o lakise̱ myobe. Ni ponda jeno̱ jombwea be byala, di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni be mombweano̱ mō̱ ńasu te̱.

15-16. (a) O Bibe̱l nje eyala ná “ko̱to̱be̱” e mapulano̱ kwala e? (b) Ne̱ni pe̱ nik’e mombweano̱ biso̱ e?

¹⁵ O Bibe̱l eyala ná ko̱to̱be̱ e mombwea nde te̱se̱be̱ la wonja to̱ busa la beboa lena sawa la diko̱ti di mawanano̱. Ńamuloloma Petro a tele̱ye̱ nika ponda a kwalino̱ ná: “Kana lo bino̱ ná seto̱ na mambo ma mańame̱, ka silba to̱ go̱l nde lo sungabe̱no̱ [to̱ “lo ko̱to̱be̱no̱”] o bedangwedi bańu b’ewolo, bena lo sango̱no̱ na batete̱, nde na maya ma tiki na Kristo, mun’a mudo̱ngi mu si be̱n ele̱m to̱ dipe̱ń.”—1 Pet. 1:18, 19.

¹⁶ Tongwea na jabea la diko̱ti, je ná di te̱se̱be̱ wonja na bobe na kwedi bena ba mawane̱ ndutu jita. (Rom. 5:21) Na mbale̱, di be̱n so̱ njo̱m a bwam o jemba ná jaledi ewu omboa Yehova na Yesu ońola ko̱to̱be̱ lena di mawe̱ na maya to̱ longe̱ la Yesu.—1 Kor. 15:22.

17-18. (a) Nje te̱se̱be̱ na sim di mapulano̱ kwala e? (b) Nje nik’e mapulano̱ kwala ońola mō̱ ńasu te̱ e?

¹⁷ Te̱se̱be̱ na sim nik’e mapula nde kwala ná eto̱m di be̱nno̱ ońola myobe di bolino̱ e sumwabe̱, na ná ewu asu pe̱ e dimsabe̱. Na nika Yehova a si kwe̱m bete̱sedi bao ba te̱me̱ la sim. A si mate̱se̱ biso̱ na sim ońolana di boledi nika to̱ ońolana a mabwane̱ myobe masu muńe̱nge̱. Nde ońolana di dube̱ bete̱sedi ba te̱ l’ebula na mususedi ma diko̱ti mu sawabe̱, Yehova a be̱n so̱ njo̱m a bwam o dimse̱ ewu yasu.—Rom. 3:24; Gal. 2:16.

¹⁸ Nje nik’e mapulano̱ kwala ońola mō̱ ńasu te̱ e? Ba bena ba po̱so̱be̱ o janea mwemba na Yesu o mo̱ń ba máte̱se̱be̱ na sim o be̱ bana ba Loba. (Tito 3:7; 1 Yohane 3:1) Myobe mabu mi málakisabe̱. Bobe to̱ bō̱ bo si maso̱ngo̱be̱le̱ pe̱ ońol’abu, ońola nika be ńai ni dongame̱n o  be̱ o Janea. (Rom. 8:1, 2, 30) Ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba te̱se̱be̱ na sim o be̱ mako̱m ma Loba, myobe mabu pe̱ mi lakisabe̱. (Yak. 2:21-23) Dimuti dinde̱ne̱ lena di me̱nde̱ jonge̱ o Armagedon di be̱n epolo o be̱ longe̱ esibe̱ wo̱ tom. (Yohane 11:26) “Bate̱m na sim” na “basite̱m na sim” be̱na ba wedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. (Bebolo 24:15; Yohane 5:28, 29) O sukan, baboledi ba Yehova be̱se̱ ba jemea be o wase ba me̱nde̱ “be̱ne̱ wonj’a bosangi ńa bana ba Loba.” (Rom. 8:21) E se̱ bonam ba mańaka bete̱se̱di ba te̱ l’ebula be mawanano̱, nika ńe nde ná be̱ne̱ pe̱te̱ mulatako ma bwam na Sango asu Yehova!

19. Ne̱ni bete̱medi basu be tuko̱no̱ o mbad’a bwam e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni nik’e mombweano̱ biso̱.”)

¹⁹ Na mbale̱, bete̱medi basu be se̱le̱ nde be̱ ka ba y’eso̱mb’a moto di kwaledino̱ o bebotedi yena e bo̱lo̱ne̱ mambo me̱se̱, e sangwa pe̱ eto̱m ende̱ne̱ yena e si wusano̱ sawa. Nde di masoma Yehova ná ongwane̱ biso̱. Bete̱sedi ba te̱ l’ebula na sawa la diko̱ti ba boli ná bete̱medi basu be tuko. Dube̱ di be̱nedino̱ Yesu Kristo di mabola biso̱ epolo o te̱se̱be̱ wonja na bobe na kwedi. Myobe masu pe̱ me ná mi lakisabe̱, ewu yasu pe̱ e dimsabe̱. Di buki me̱se̱ le nde ná, tatan je ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na Te̱te̱ ńasu ńa ndolo ńe o mo̱ń, Yehova.

20. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

²⁰ Nika di maduteano̱ o nje ye̱se̱ Yehova na Yesu ba bolino̱ ońol’asu, mulema masu mu malonda na masoma. (2 Kor. 5:15) Esibe̱ na jongwane̱ labu, di si wusa be̱ne̱ dipita to̱ diwo̱! Nde nje lakise̱ la Yehova di mapulano̱ kwala na mbale̱ ońola mō̱ ńasu te̱ e? Nika nde di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱.