1-2. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ bupe̱ matanga ma Yesu e? Bola eyembilan.

DUTEA ná we o dangwa na bato o ngea lo si bino̱; ni ngea ńe bobe jita e be̱n pe̱ dibo. Mudied’ańu mo̱ a bi ngea bwam. Nika eno̱ dangwa, e o dia matanga mao o di dibo. Nine̱ ponda lo titi pe̱ we̱le̱ je̱ne̱ mo̱! Nde lo si mabwa bo̱ngo̱. Bińo̱ le o we̱ ná lo bupe̱ matanga ma mudied’ańu ná batabata!

² Biso̱ kriste̱n a mbale̱, je nde ka ba bato be o dangwe̱ o ni nge’a bobe, nika ńe nde nin was’a bobe. Nde di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná a boli biso̱ Mudiedi ńe ke̱nge̱nge̱, Mun’ao Yesu Kristo ńena nu dī matanga mao ná di bupe̱ mo̱ ná batabata. (1 Pet. 2:21) Owan Petro a bolane̱ nde elangisan, o lee̱ ná ka nje te̱ mudiedi a madiano̱ matanga mao ombusa, nika pe̱ nde Yesu a dīno̱ matanga mao ná di bupe̱ mo̱. Jombweye so̱ min myuedi milalo: Nje bupe̱ la matanga ma Yesu di mapulano̱ kwala e? Ońola nje jangame̱nno̱ bupe̱ mo̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

3. Nje bupe̱ la matanga ma moto di mapulano̱ kwala e?

³ Nje bupe̱ la matanga ma moto di mapulano̱ kwala e? Ponda iwo̱, Bibe̱l e yo̱ki bolane̱ byala ka “dangwa” na “myende” o kwalea mambo mena moto a bolino̱ o longe̱ lao. (Bbot. 6:9; Mye. 18:37) Je ná di kobisane̱ mbadi moto a madie̱le̱no̱ longe̱ lao na matanga moto a madiano̱ ombusa ke̱ e o dangwa. Bupe̱ la matanga ma moto, nik’e mapula so̱ nde kwala bupe̱ eyembilan ao, na jembilane̱ mo̱.

4. Nje bupe̱ la matanga ma Yesu di mapulano̱ kwala e?

⁴ Tatan so̱, nje bupe̱ la matanga ma Yesu di mapulano̱  kwala e? O pe̱m n’esungu, nik’e mapula nde kwala bupe̱ eyembilan ao. O epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa, ńamuloloma Petro e nde kwalea tobotobo eyembilan a bwam Yesu a die̱le̱no̱ biso̱ o nje e mombweye̱ lembe̱ mitakisan; nde Yesu a boli pe̱ mambo mape̱pe̱ jeno̱ ná jembilane̱. (1 Pet. 2:18-25) Na mbale̱ longe̱ la Yesu le̱se̱, nika ńe nde nje ye̱se̱ a kwalino̱ na nje a bolino̱, be nde biso̱ eyembilan a bwam jangame̱nno̱ bupe̱.

5. Bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ be ná ba bupe̱ eyembilan a Yesu na mbale̱ e? Bola beteledi.

⁵ Mo̱ biso̱ bato ba benama bena ba titi ke̱nke̱nge̱, je ná di bupe̱ eyembilan a Yesu na mbale̱ e? E je ná. O si dimbea ná Petro ome̱le̱ nde biso̱ ná di ‘bupe̱ matanga ma [Yesu]’ ná batabata, seto̱ o mbad’a ke̱nge̱nge̱. Di bupe̱ te̱ matanga mao ná batabata, di bola nje ye̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ bola to̱ na ebe̱yed’asu ya bato ba titi ke̱nge̱nge̱, ke̱ je nde bupe̱ byala ba ńamuloloma Yohane nu kwali ná: “dangwa kana mo̱ [Yesu] a dangono̱.”—1 Yohane 2:6.

6-7. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná di bupe̱ te̱ matanga ma Yesu di me̱nde̱ bata sisea Yehova be̱be̱ e?

⁶ Di bupe̱ te̱ matanga ma Yesu, di me̱nde̱ bata sisea Yehova be̱be̱. Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e? Ka laboso, Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan e peti o nje e mombweye̱ die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni do̱lisan Loba. (Yoh 8:29) Di bupe̱ so̱ te̱ matanga ma Yesu, di me̱nde̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Je pe̱ ná di be̱ mbaki ná Sango asu ńe o mo̱ń a me̱nde̱ sisea be̱be̱ na ba bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n o be̱ mako̱m mao.—Yak. 4:8.

⁷ Di londe̱ maba, Yesu embilane̱ Sango ao o mbad’a ke̱nge̱nge̱. Ońola nika nde a kwalino̱ ná: “Nu ńe̱n mba, e̱n nde Tete̱.”  (Yoh 14:9) Je ná jembilane̱ bede̱mo ba Yesu na mbadi ombwedino̱ bane̱. K’eyembilan, a lee̱le̱ mot’a mulo̱ngo̱ name̱ne̱ pe̱ na muto nu ta nu be̱ne̱ diboa la ngińa ndedi, a wanedi pe̱ ba bena ba ta ba bo̱lo̱ne̱ bandolo babu lo̱ko̱mea. Jembilane̱ so̱ te̱ Yesu, ke̱ je nde jembilane̱ Yehova. (Marko 1:40, 41; 5:25-34; Yohane 11:33-35) Etum te̱ di membilane̱no̱ Yehova, mulatako masu na mo̱ pe̱ mu mabata nde be̱ ngińa.

8. Tele̱ye̱ ońola nje bupe̱ la matanga ma Yesu di me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o “buka” wase.

⁸ Di bupe̱ te̱ matanga ma Yesu, di si me̱nde̱ jese̱le̱ ná nin wase e lo̱nde biso̱. O bulu bosukan a tombise̱no̱ o wase, Yesu a kwali ná: “Mba na mábuka wase.” (Yohane 16:33) A ta nde a pula kwala ná a s’ese̱le̱ ná wase e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mbad’ao ńa dutea, mambo a tano̱ a te̱se̱ o bupe̱, na bedangwedi bao. Yesu a si dimbedi to̱ buńa ná a lomabe̱ nde o wase ná a lingeye dina la Yehova. Nje pe̱ so̱ kwala ońol’asu e? O nin wase, mambo jita me ná ma lo̱ndo̱ biso̱ ná di si bolea Yehova na mulema mwe̱se̱. Nde ka Yesu, di we̱le̱ te̱ jemea la Yehova o epol’a boso, biso̱ pe̱ di me̱nde̱ “buka” wase.—1 Yohane 5:5.

9. Nje jangame̱nno̱ bola ná di je o nge’a longe̱ la bwindea e?

⁹ Di bupe̱ te̱ matanga ma Yesu, je ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea. Ponda eso̱mb’a m’bwaṅ ma moto a baise̱no̱ Yesu nje angame̱nno̱ bola ná a kuse longe̱ la bwindea, Yesu alabe̱ mo̱ ná: “Ya o bupe̱ mba.” (Mat. 19:16-21) Yesu a langwedi Bonayuda bō̱ bena ba si ta ba dube̱ ná mo̱ nde e Kristo ná: “Mido̱ngi mam . . . mi mabupe̱ mba; na mabola mo̱ longe̱ la bwindea.” (Yohane 10:24-29) Yesu a langwedi Nikodemo nu ta elong’a mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱, na ńena nu ta nu pula bata bia belēdi bao ná “to̱ nja nu dube̱ mo̱ . . . a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.” (Yoh 3:16) Di malee̱le̱ ná di dube̱ Yesu ke̱ di mawe̱le̱ nje okwe̱le̱no̱ o ebolo, na ke̱ di membilane̱ nje a bolino̱. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ ja o nge’a longe̱ la bwindea.—Mat. 7:14.

10. Nje jangame̱nno̱ bola ná jokwe ‘bia’ Yesu bwam e? (Yohane 17:3)

¹⁰ Ná di we̱le̱ bupe̱ matanga ma Yesu ná batabata, jangame̱n se̱le̱ jokwa bia mo̱. (Langa Yohane 17:3.) ‘Bia’ la Yesu le nde lambo lena jangame̱nno̱ benga bola. Jangame̱n benga jokwa bia mo̱ bwambwam. Nik’e mapula nde kwala jokwa bia bede̱mo bao, mo̱nge̱le̱ mao, na bete̱sedi bao. E be̱ ná di mīnda o mbale̱ to̱ ke̱m, jangame̱n benga jokwa ‘bia’ Yehova na Mun’ao.

11. Nje di maso̱no̱ o kalati ine̱i ya myango ma longe̱ la Yesu e?

 ¹¹ O bwam ba jongwane̱ biso̱ o bia Mun’ao, na ndolo ńe̱se̱ Yehova a boli ná kalati ine̱i i matele̱ye̱ myango ma longe̱ la Yesu n’ebol’ao ya dikalo i tilabe̱ o Eyal’ao. Yi kalati ine̱i i mabonde̱ byala ba Yesu, bebolo bao, na besengedi bao. I mongwane̱ biso̱ o ‘jo̱nge̱le̱’ eyembilan a Yesu. (Bon. 12:3) Oten, di maso̱ matanga Yesu a dīno̱ ná di bupe̱. Joko so̱ te̱ yi kalati, je ná jokwa bia Yesu bwambwam. Na nika, di me̱nde̱ so̱ we̱le̱ bupe̱ matanga mao ná batabata.

12. Nje jeno̱ ná di bola ná di bate busane̱ tombwane̱ o myango ma longe̱ la Yesu e?

¹² Ná di busane̱ tombwane̱ o myango ma longe̱ la Yesu, di s’angame̱n langa mo̱ buka te̱. Jangame̱n no̱ngo̱ ponda o jokwa mo̱, na dutea pe̱ nje di malangano̱. (Kobisane̱ Yosua 1:8.) Di kwaleye mbadi iba ye ná yongwane̱ biso̱ o dutea o myango ma longe̱ la Yesu, na we̱le̱ pe̱ o ebolo nje di malangano̱.

13. Ne̱ni weno̱ ná o so̱lise̱ wame̱ne̱ o myango ma longe̱ la Yesu e?

¹³ Ka laboso, so̱lise̱ wame̱ne̱ o myango ma longe̱ la Yesu. Bolane̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o je̱ne̱ na senga nje e tombi. Ná o we̱le̱ bola nika, po̱ngo̱ muwaso o kalat’a bebokedi. Langa myemba mi dinge̱le̱ y’epasi weno̱ o jokwa, nika ńe nde mambo mena ma tombi oboso na ombusa myango weno̱ langa. Wasa o bia bwam bato na bepolo mi myango meno̱ kwalea. Kobisane̱ myango weno̱ jokwa o y’epasi, na milemlem ma myango me o kalati nipe̱pe̱ ni makwaleye̱ ońola longe̱ la Yesu. Ponda iwo̱, mutiledi mō̱ e ná a kwalea ońola mambo mō̱ mena nupe̱pe̱ a si kwaledino̱.

14-15. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo belēdi be maso̱be̱ o myango ma longe̱ la Yesu e?

¹⁴ Di londe̱ maba, we̱le̱ nje myango ma longe̱ la Yesu mi mokwe̱le̱no̱ wa o ebolo. (Yohane 13:17) Ombusa wa jokwa ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ myango ma longe̱ la Yesu, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ belēdi bō̱ be o  min myango neno̱ ná na we̱le̱ o ebolo o longe̱ lam e? Neni neno̱ ná na bolane̱ min myango o jongwane̱ moto nupe̱pe̱ e?’ Keka jo̱nge̱le̱ moto mō̱ tobotobo, ńena o ponda ni te̱nge̱n, weno̱ ná o langwea belēdi o busane̱no̱, na ndolo nde na muyao pe̱.

¹⁵ Jombweye eyembilan ewo̱ ya ne̱ni we̱le̱ ma malea maba o ebolo. Di me̱nde̱ jombwea myango ma mutued’a mukusa ma muto Yesu a makino̱ o tempe̱l.

16. Tele̱ye̱ nje ye o tombe̱ o Marko 12:41.

¹⁶ So̱lise̱ wame̱ne̱ o mi myango. (Langa Marko 12:41.) Bolane̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o je̱ne̱ nje ye o tombe̱. Je nde o 11 má Nisan, mbu 33 P.A, ponda to̱ ininga obiana Yesu a mabwabe̱. A tombise̱ be̱be̱ na buńa bwe̱se̱ o jokwe̱le̱ bato o tempe̱l. Nde babiedi ba kalat’a Loba pe̱ ba si bo̱bise̱ mo̱ mambo to̱ son. Buńa bo se̱le̱, bō̱ babu ba baise̱ mo̱ nja nu boli mo̱ doi o bola nje a mabolano̱. Bape̱pe̱ ba baise̱ mo̱ myuedi na jo̱nge̱le̱ ná a si me̱nde̱ we̱le̱ jalabe̱. (Marko 11:27-33; 12:13-34) Tatan Yesu a jai o su la tempe̱l diwo̱, yen ebe o epolo e belabe̱ ná eboko a bito; oten e ná e̱ne̱ belimbi ba mabea be te̱m o y’eboko ye̱se̱. A jai so̱, nde ombwa ne̱ni bato beno̱ we̱le̱ mabea mabu o belimbi. E o je̱ne̱ jita la bato ba m’bwaṅ be o we̱le̱ eyek’a mo̱ni o belimbi. Ponda po̱ la we̱ni a jaino̱, e o senga mumban ma mo̱ni mwe o ko̱ o belimbi.

17. Nje mutued’a mukusa ma muto Marko 12:43, 44 e makwaleano̱ a bolino̱ e?

¹⁷ Langa Marko 12:42. Ombusa ponda to̱ ininga, na Yesu e̱ne̱ muto mō̱. E nde “mutued’a mukusa.” (Lukas 21:2) Longe̱ le mo̱ ndutu jita, yen ebe angame̱n nde jana na ngińa ná a kuse tambu la buńa. A sisedino̱ be̱be̱ n’elimb’a njangi ewo̱, na mo̱ a we̱le̱ bepasi ba kapa beba oten esibe̱ bola ná bato be̱ne̱ mo̱, yen ebe mo̱ni mao mu si po̱ngi to̱ mumban tobotobo ponda mu kwedino̱ o elimbi. Yesu a bi nje a we̱le̱no̱, bepasi ba kapa beba, mo̱ni mu salo buka mwe̱se̱ bato ba mabolane̱no̱ o niponda. Mu mo̱ni mu si wusa to̱ janda ijanga iwo̱, yena i ta nde lono̱n lo salo mususedi buka lono̱n le̱se̱ bato ba tano̱ banda ońola da.

18. Bupisane̱ Marko 12:43, 44, nje Yesu a kwalino̱ jombwea jabea la mukusa ma muto e?

¹⁸ Langa Marko 12:43, 44. Nje mu mukusa ma muto mu bolino̱ e tapi Yesu jita. Na mo̱ a bele̱ bokwedi bao, a lee̱ babo̱ mu mukusa ma muto, nde a kwala ná: “Nun mutued’a mukusa a we̱le̱ jita buka be̱se̱.” Na mo̱ a bola beteledi, mo̱ ná: “Bane̱ be̱se̱ [tobotobo bam’bwaṅ] ba we̱le̱ nde nje ba bukedino̱ ka mabea, nde nun a we̱le̱ nde tue lao, me̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱.” Ponda nu mut’a jemea a we̱le̱no̱ nje ye̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱ ka mo̱ni bo buńa o elimbi, a bake̱ nde longe̱ lao o mā ma Yehova.—Mye. 26:3.

19. Njika belēdi ba mweńa byala ba Yesu jombwea mutued’a mukusa ma muto beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ e?

¹⁹ We̱le̱ belēdi be o mi myango o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje byala ba Yesu jombwea mutued’a mukusa ma muto beno̱ ná bokwe̱le̱ mba e? Keka te̱ jo̱nge̱le̱ mu mukusa ma muto. Ye̱ke̱i te̱ a ta a be̱ne̱ ńo̱ngi o bola Yehova buka nika, nde a boli nde nje a tano̱ a be̱ne̱. A boli nde Yehova nje ya bwam ye̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱. Nde Yesu pe̱ a ta a bia ná jabea lao le tiki o miso̱ ma Sango ao. Nik’e mokwe̱le̱ biso̱ ben belēdi ba mweńa: Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di mabolea mo̱ na mulema masu mwe̱se̱ na ngud’asu ńe̱se̱. (Mat. 22:37; Kol. 3:23)  Yehova e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná di mabola nje ye̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ bola! Nik’e mombwea ponda na ngudi di mabolane̱no̱ ońola jowe̱ lasu, name̱ne̱ pe̱ na ońola dikalo na ndongame̱n.

20. Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo belēdi be o myango ma mukusa ma muto e? Bola eyembilan.

²⁰ Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo belēdi ba myango ma mukusa ma muto e? Keka jo̱nge̱le̱ bato be ná ba kusa jembame̱ o bia ná miwe̱n mabu mi mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. K’eyembilan, mo̱ o bi munańango mō̱ nu mákokwe̱ mimbu, nu mabwe̱ ndutu yen ebe ońolana a si be̱n pe̱ ja la bwam to̱ ngudi o te̱ dikalo ka kwaṅ e? To̱ munasango mō̱ nu be̱n diboa di si mabo̱, na ńe o bwe̱ ndutu to̱ ńe o bo̱be̱ ońolana a titi pe̱ ná ukea o ndongame̱n ye̱se̱ o Ndabo a Janea e? Bolane̱ “eyal’a bwam ońola longisane̱” o jongwane̱ yin ńai a bato. (Efe. 4:29). Langwea babo̱ belēdi jokono̱ o myango ma mutued’a mukusa ma muto. Byala bo̱ngo̱ be membe̱ be ná be bola babo̱ mbaki ná Yehova a mabwane̱ miwe̱n masu me̱se̱ muńe̱nge̱. (Min. 15:23; 1 Tes. 5:11) O masesa te̱ bane̱ ońola miwe̱n mabu me̱se̱ ba mapo̱ngo̱no̱ o bolea Yehova, e be̱ ná mi salo to̱ nē̱, we nde o bupe̱ matanga ma Yesu ná batabata.

21. Njika bedomsedi o no̱ngino̱ e?

²¹ E se̱ muńe̱nge̱ di mabwano̱ ná myango ma longe̱ la Yesu mi matele̱ye̱ biso̱ longe̱ lao ná di we̱le̱ jembilane̱ mo̱, di bupe̱ pe̱ matanga mao ná batabata e! Mo̱ we ná wokwa mo̱ o jokwa la wame̱ne̱ to̱ o jowe̱ la ndabo a mbia e? Di si dimbea ná, ná di busane̱ tombwane̱ o jokwa lasu, jangame̱n so̱lise̱ biso̱me̱ne̱ o mi myango na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lasu. O sumo te̱ ná jangame̱n jembilane̱ nje Yesu a bolino̱, e mapula pe̱ ná di senge nje a kwalino̱. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje byala Yesu a kwalino̱ obiana a mawo̱ be mokwe̱le̱no̱ biso̱.