1-2. Nje e tombi obiana Yesu a mato̱po̱ byala bao besukan e?

JE NDE o mwese má 14 má Nisan, mbu 33 P.A. Ombusa Yesu numabe̱ njo̱m na kaisabe̱ ońola bobe a si bolino̱, a yo̱yo̱be̱, a takisabe̱ na njo, nde a bomabe̱le̱ o ebongo a konjo. Ba bome̱le̱ mo̱ to̱no̱ o mā na o myende. Ponda te̱ a masoano̱ we̱i, to̱ a mapase̱le̱no̱ eyala, a masenga nde sese. Nde angame̱n to̱po̱ ońolana a be̱n mambo ma mweńa o kwala.

² Jombweye byala Yesu a to̱pino̱ ke̱ e o ebongo a konjo ponda to̱ ininga obiana a mawo̱ na nje be byala beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o “sengane̱ mo̱.”—Mat. 17:5.

3. Ba nja Yesu a tano̱ a kwalea ponda a kane̱no̱ ná “A Te, lakise̱ babo̱” e?

³ Nje Yesu a kwalino̱ e? Ponda ba bome̱le̱no̱ mo̱ o ebongo a konjo, Yesu a kane̱ ná: “A Te, lakise̱ babo̱.” Lakise̱ ba nja e? Byala bao be mabupe̱ be mongwane̱ biso̱ o bia ba nja a tano̱ a kwalea. A kwali ná: “Ba si bi nje ba mabolano̱.” (Lukas 23:33, 34) Yen ebe Yesu a ta nde a kwalea sonj’a Roma yena i bome̱le̱ mo̱ mā na myende o ebongo. Ba si ta ba bia nja Yesu a tano̱ na mbale̱. Yen ebe a ta pe̱ o̱nge̱le̱ bato bō̱ o dimuti bena ba puli ná a bwabe̱, nde bena ba wusa dube̱ mo̱ ombusa ponda. (Bebolo 2:36-38) Yesu a s’ese̱le̱ ná si te̱me̱ la sim ba lee̱le̱no̱ mo̱ di bole ná a lingane̱ bato ba takise̱ mo̱ to̱ ná a ne̱nge̱ye̱ babo̱ pimbimbi. (1 Pet. 2:23) O diwengisan, a baise̱ nde Yehova ná a lakise̱ ba bena ba bo mo̱.

4. Nje ebe̱yed’a Yesu nu ta be̱be̱ o lakise̱ basingedi bao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

 ⁴ Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Kapo̱ ka Yesu, jangame̱n be̱ be̱be̱ o lakise̱ bane̱. (Kol. 3:13) Bato bō̱, nika ńe pe̱ ná e be̱ belongi ba mbia, be ná ba te̱nge̱ne̱ biso̱ ońolana ba si maso̱ṅtane̱ nje di dube̱no̱ nikame̱ne̱ pe̱ na bedangwedi basu. Be ná ba langwea bato mambo ma mpoṅ jombwea biso̱, ba bwese̱ biso̱ iso̱n oboso ba bato bape̱pe̱, ba ńamse̱ kalat’asu to̱ kakane̱ biso̱ ná ba me̱nde̱ sengise̱ biso̱ sese. O mulopo ma lingane̱ babo̱, je ná di baise̱ Yehova ná a tele̱ miso̱ ma ba ba mate̱nge̱ne̱ biso̱ ná buńa bō̱ ba kase mbale̱. (Mat. 5:44, 45) Ponda iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lakise̱, tobotobo yete̱na di takisabe̱ jita. Nde jese̱le̱ te̱ ná malinga na pimbimbi ba no̱nge epolo o mulema masu, di masengise̱ nde biso̱me̱ne̱ sese. Munańango mō̱ mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná lakise̱ la bane̱ di si mapula kwala ná na mo̱nge̱le̱ ná mambo ma bobe ba bolane̱no̱ mba ma te̱nge̱n, to̱ ná ne muńe̱nge̱ ná ba bolane̱ mba bobe. Nde nik’e mapula nde kwala ná na po̱si ná na si mane̱nge̱ malinga.” (Mye. 37:8) Di po̱si te̱ o lakise̱ bane̱, nik’e malee̱ nde ná di s’ese̱le̱ ná mambo ma bobe ma po̱yedi biso̱ ma bole ná di ne̱nge̱ malinga.—Efe. 4:31, 32.

5. Nje Yesu a kakane̱no̱ mot’ebwan mō̱ nu ta nu bomabe̱le̱ o mbasanedi mao e, ońola nje pe̱ a bolino̱ mo̱ di kakane̱ e?

⁵ Nje Yesu a kwalino̱ e? Ba ta ba bome̱le̱ bato b’ebwan baba mwemba na Yesu. O bebotedi babo̱ babane̱ ba yo̱ye̱ Yesu. (Mat. 27:44) Nde ombusa ponda, mō̱ ńabu a tuko mo̱nge̱le̱. Na mo̱ a timba jemba ná Yesu a si boli “to̱ lambo la diwuse̱.” (Lukas 23:40, 41) A lee̱le̱ ná a dube̱ ná Yesu a me̱nde̱ pumbwa nde a timba pe̱ kiṅe̱ buńa bō̱. Na mo̱ a langwea Yesu ná: “A Yesu, o̱nge̱le̱ mba, ke̱ o po̱i o janea lo̱ngo̱!” (Lukas 23:42) E se̱ dube̱ dinde̱ne̱ nu moto a lee̱le̱no̱ e! Na Yesu alabe̱ mo̱ ná: “Na mbale̱, na malangwea wa we̱nge̱, o mabe̱ na mba [seto̱ o Janea, nde] o paradisi.” (Lukas 23:43, nwt-F) O lee̱ ná di kakane̱ di ta nde lombwea nu moto mo̱me̱ne̱, Yesu a bolane̱ byala ka “na,” “wa,” na “mba.” Kana a bino̱ ná Sango ao e ndedi, Yesu a to̱pi nde be byala o bola nu mot’ebwan nu ta be̱be̱ na kwedi dipita.—Mye. 103:8.

6. Nje byala Yesu a kwalane̱no̱ mot’ebwan be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁶ Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Yesu e nde ka Sango ao ná te̱ite̱i. (Bon. 1:3) Yehova a le̱le̱m o lakise̱ biso̱ na o lee̱le̱ biso̱ ndedi, nde a me̱nde̱ nde bola nika buka te̱ yete̱na jombwe̱ na mbale̱ ońola mambo ma bobe di bolino̱, nde di lee̱le̱ pe̱ dube̱ di be̱nedino̱ jabea la diko̱ti la Yesu Kristo. (1 Yohane 1:7) Ye ná e be̱ bō̱ ndutu o dube̱ ná Yehova e ná a lakise̱ babo̱ ońola myobe mabu mi tombi. O yo̱ki te̱ jo̱nge̱le̱ nika, dutea ná: Obiana a mawo̱, Yesu a lee̱le̱ mot’ebwan ndedi, ńena nu lee̱le̱ nde dube̱ o ebongo wa me̱ne̱. Ngedi ininga so̱ na baboledi ba Yehova bena ba mabole̱ me̱se̱ o bupe̱ mambenda mao e!—Mye. 51:3; 1 Yohane 2:1, 2.

7. Bupisane̱ Yohane 19:26, 27, nje Yesu a kwalane̱no̱ Maria na Yohane e, ońola nje pe̱ a kwalino̱ nika e?

⁷ Nje Yesu a kwalino̱ e? (Langa Yohane 19:26, 27.) Yesu a ta a bwa ndutu ońola ńango ao, ńena yen ebe nu ta mukusa ni ponda. Yen ebe bonasango na bonańango  a Yesu ba wusa jombwea ńo̱ng’eyobo ya ńango abu. Nde nja nu wusa jombweye̱ ńo̱ng’ao ya mudī e? To̱ lambo di si malee̱ ná niponda bonasango na bonańango a Yesu ba ta ba mátimba bokwedi bao. Nde Yohane a ta nde ńamuloloma ńa jemea na diko̱m la Yesu diwo̱ la batabata. Yesu a ta nde e̱ne̱ ba bena ba ta ba bolea Yehova mwemba na mo̱ ka mbia mao. (Mat. 12:46-50) Ońola nika nde ndolo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Maria e tute̱le̱no̱ mo̱ o bake̱ ńango ao o mā ma Yohane, ońolana a ta a bia ná Yohane a me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o benga bolea Yehova. Na mo̱ a langwea ńango ná: “Ombwa, mun’ango̱ nu!” Nde a langwea pe̱ Yohane ná: “Ombwa, ńo̱ngo̱ nu!” Botea bo buńa, Yohane a timbi nde ka mun’a Maria, ombwea pe̱ mo̱ ka ńango ao. E se̱  ndolo ninde̱ne̱ Yesu a lee̱le̱no̱ ńango ńena ńombwedi mo̱ botea yabe̱ lao na ńena nu ta nu te̱me̱ mo̱ mbasan o pond’a kwed’ao!

8. Nje byala Yesu a kwalane̱no̱ Maria na Yohane be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Mulatako mwena mwe oteten a biso̱ na bonasango na bonańango asu be kriste̱n mwe ná mu be̱ ngińa buka mulatako mwe oteten a biso̱ na belongi basu ba mbia. Belongi basu ba mbia be ná be te̱nge̱ne̱ biso̱, be pe̱ to̱ ná be caka biso̱, nde ka nje te̱ Yesu a kakane̱no̱, di tingame̱ te̱ na Yehova na bebokedi bao, di me̱nde̱ “kusa buka ebwe’a ngedi” nje di bo̱lo̱ne̱no̱. Jita ba me̱nde̱ be̱ ońol’asu ka mun’a mome, mun’a muto, ńango to̱ sango. (Marko 10:29, 30) Ne̱ni o masengano̱ o bia ná we nde elong’a mbia ma mudī mwena dube̱ na ndolo ońola Yehova na ndolo ońola mō̱ na nune̱ ba latino̱ e?—Kol. 3:14; 1 Pet. 2:17.

9. Nje byala ba Yesu be maso̱be̱ o Mateo 27:46 beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ e?

⁹ Nje Yesu a kwalino̱ e? Ponda to̱ ininga obiana a mawo̱, Yesu a te̱ musea ná: “A Loba lam, a Loba lam, ońola nje o bangisanno̱ mba e?” (Mat. 27:46) Bibe̱l e si matele̱ye̱ ońola nje Yesu a kwalino̱ nika. Jombweye nje be byala beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱. Lambo diwo̱ be mokwe̱le̱no̱ biso̱ le nde ná ponda a to̱pino̱ be byala, Yesu a londise̱ edinge̱ e maso̱be̱ o Myenge 22:2. * Mbata na nika, be byala be malee̱ ná bwē ná Yehova a si bengi “dinge̱le̱ [Mun’ao] midi me̱se̱.” (Hiob 1:9) Yesu a so̱ṅtane̱ ná Sango ao ese̱le̱ ná basingedi bao ba kekise̱ dube̱ lao nate̱n’o kwedi ńai ńena mot’a benama to̱ mō̱ a si tano̱ a mákekisabe̱. Be byala be lee̱ pe̱ ná Yesu a si ta a bola to̱ lambo la bobe di ta langame̱n leneye̱ mo̱ kwedi.

10. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o byala Yesu a langwedino̱ Sango ao e?

¹⁰ Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Belēdi bō̱ jeno̱ ná jokwa be nde ná di s’angame̱n jengane̱ ná Yehova a tate biso̱ na mitakisan me̱se̱ me ná mi ko̱ye̱ biso̱ ońola dube̱ lasu. Ka nje te̱ Yesu a kekisabe̱no̱ o dime̱ne̱ lasam, biso̱ pe̱ jangame̱n boṅsane̱ ná di me̱nde̱ kekisabe̱ ońola dube̱ lasu yen ebe nate̱n’o kwedi. (Mat. 16:24, 25) Nde je ná di be̱ mbaki ná Loba a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná di kekisabe̱ buka ngud’asu. (1 Kor. 10:13) Belēdi bepe̱pe̱ be nde ná kapo̱ ka Yesu biso̱ pe̱ je ná di taka to̱ e be̱ nde ná di si boli to̱ lambo la bobe. (1 Pet. 2:19, 20) Ba bena ba mate̱nge̱ne̱ biso̱ ba mabola nde nika, seto̱ ońolana di boli lambo la bobe, nde ońolana di titi ba wase na ná di mabola pe̱ mboṅ ońola mbale̱. (Yohane 17:14; 1 Pet. 4:15, 16) Yesu a so̱ṅtane̱ ońola nje Yehova ese̱le̱no̱ ná a take. Diwengisan na Yesu, baboledi ba jemea ba Yehova bō̱ bena ba kusi mitakisan ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ponda iwo̱ ońola nje Yehova ese̱le̱no̱ ná mambo mō̱ ma bolane̱. (Hab. 1:3) Loba lasu la ndedi na la we̱lisane̱ a bi ná ba si bo̱lo̱ne̱ dube̱; ba be̱n nde ńo̱ng’a lo̱ko̱mea lena mo̱me̱ne̱ mō̱ eno̱ ná a bola.—2 Kor. 1:3, 4.

11. Ońola nje Yesu a to̱pino̱ byala be maso̱be̱ o Yohane 19:28 e?

¹¹ Nje Yesu a kwalino̱ e? (Langa Yohane 19:28.) Ońola nje Yesu a kwalino̱ ná: “Na  mabwa ńo̱ngi” e? A boli nde nika “ná betiledi be londe,” nika ńe nde edinge̱ e maso̱be̱ o Myenge 22:16 e makwale̱ ná: “Ngiń’am ńanji biana eye̱nge̱nge̱le̱, eyeme̱ e batam mba o mungo̱ngi.” O sumo te̱ nika, take ńe̱se̱ Yesu a takino̱ na sese ninde̱ne̱ a tano̱ a senga o ebongo a konjo ba boli ná a bwe ńo̱ngi na mbale̱. A ta so̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ o lo̱ko̱ ńo̱ng’ao.

12. Nje ben byala ba Yesu ná “Na mabwa ńo̱ngi” be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹² Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Yesu a s’o̱nge̱le̱ ná ye bobe o langwa ne̱ni a masengano̱, to̱ biso̱ pe̱ di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ nika. Yen ebe di si yo̱ki to̱ndo̱ langwea bane̱ ńo̱ng’asu. Nde di be̱n te̱ ńo̱ng’a jongwane̱ di s’angame̱n bwa iso̱n o baise̱ mo̱ bane̱. K’eyembilan je te̱ moto nu mákokwe̱ mimbu to̱ ńe eboki, je ná di baise̱ diko̱m lasu ná ongwane̱ biso̱ o wala o sapi to̱ o do̱kita. Mulema mu ńo̱sedi te̱ biso̱, to̱so̱ di bo̱bi te̱, je ná di baise̱ mutudu mō̱ to̱ kriste̱n ńou ná e lambe̱ye̱ biso̱ toi to̱so̱ ná e langweye biso̱ “eyal’a muyao” ná nika ńembe̱ biso̱. (Min. 12:25) Di si dimbea ná bonasango na bonanango asu ba to̱ndi biso̱, ba mapula pe̱ wanea biso̱ jongwane̱ o “pond’a ndutu.” (Min. 17:17) Nde ba titi ná ba langa milema masu. Ba titi ná ba bia nga di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ yete̱na di si to̱pi.

13. Nje jemea lena Yesu a lee̱le̱no̱ nate̱n’o kwedi di bolino̱ mo̱ epolo o bola e?

¹³ Nje Yesu a kwalino̱ e? Lambo ka nge̱ṅ ilalo y’ebiamu ya 14 má Nisan, Yesu a te̱ musea ná: “Me̱se̱ ma dom.” (Yohane 19:30) Obiana a mawo̱ Yesu a boli nje ye̱se̱ Yehova a tano̱ engane̱ mo̱. Jemea lena Yesu a lee̱le̱no̱ nate̱n’o kwedi di boli mo̱ epolo o bola mambo jita. Ka laboso, a bamse̱ ná Satan e nde ńalobango. Yesu a lee̱le̱ ná mot’a benama ńe ke̱nge̱nge̱ e ná a benga be̱ jemea to̱ na mitakisan ma Satan me̱se̱. Di londe̱ maba, Yesu a boli longe̱ lao ka diko̱ti. Jabea lao di boli ná bato ba benama bena ba titi ke̱nge̱nge̱ ba we̱le̱ langabe̱ ka bate̱m ná sim oboso ba Loba, nik’e bola pe̱ babo̱ dipita o be̱ne̱ longe̱ la bwindea. Di londe̱ malalo, Yesu a lee̱le̱ ná Yehova nde a be̱n bwam o die̱le̱, na mo̱ a sangise̱ pe̱ dina la Sango ao.

14. Ne̱ni jangame̱nno̱ die̱le̱ longe̱ lasu buńa te̱ e? Bola beteledi.

¹⁴ Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Jangame̱n bola me̱se̱ na me̱se̱ ná di benge be̱ jemea buńa na buńa te̱. Jombweye nje munasango Maxwell Friend nu ta mulēdi o Esukul’a Gilead a kwalino̱. O jako̱to̱ne̱ diwo̱ di lati bekombo, munasango Friend a tombise̱ ekwali e ta e to̱pea ońola jemea, mo̱ ná: “Nje weno̱ ná o bola to̱ kwala we̱nge̱, o si timbise̱le̱ mo̱ kie̱le̱. We mbaki ná o me̱nde̱ be̱ longe̱ kie̱le̱ e? Die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ buńa te̱ biana buńa bo̱ngo̱ bosukan bo o lee̱le̱ ná o dongame̱n o be̱ longe̱ o paradisi.” Di die̱le̱ so̱ longe̱ lasu buńa te̱ biana buńa basu bosukan bo o lee̱le̱ jemea lasu! To̱ e be̱ nde ná je oboso ba kwedi, di me̱nde̱ we̱le̱ kwala ná, “A Yehova na boli nje ye̱se̱ e ta o ngud’am o benga be̱ jemea, o lee̱le̱ ná Satan e nde ńalobango, na o lingea dina lo̱ngo̱ na byanedi bo̱ngo̱!”

15. Bupisane̱ Lukas 23:46, njika mbaki Yesu a tano̱ a be̱ne̱ e?

¹⁵ Nje Yesu a kwalino̱ e? (Langa Lukas 23:46.) Yesu a kwali na mbaki ńe̱se̱ ná: “A  Te, o mā mo̱ngo̱ nde na bake̱no̱ mudī mam.” Yesu a ta a bia ná longe̱ lao le nde o mā ma Yehova, a ta pe̱ mbaki ná Sango ao a si me̱nde̱ dimbea mo̱.

16. Nje myango ma y’eso̱mb’a Mboṅ a Yehova ya 15 la mbu mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁶ Nje byala ba Yesu be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Bake̱ longe̱ lo̱ngo̱ o mā ma Yehova. Ná o bole nika, wangame̱n “lakisane̱ Loba na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱.” (Min. 3:5) Jombweye eyembilan a Joshua, eso̱mb’a Mboṅ a Yehova ewo̱ ya 15 la mbu yena e ta e be̱ne̱ diboa la ngińa. A bangi beboledi ba do̱kita be mate̱nge̱ne̱ mbend’a Loba. Obiana a mawo̱, a langwedi ńango ná: “Mama, longe̱ lam le nde o mā ma Yehova. . . . Ne ná na langwea wa na mbaki ńe̱se̱ ná na bi ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ mba. A langi mulema mam, na to̱ndi pe̱ mo̱ na mbale̱.” * Mō̱ ńasu te̱ e so̱ ná a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná, ‘Dube̱ lam di we̱le̱be̱ te̱ o kekise̱ ńai neno̱ ná na wo̱, mo̱ na me̱nde̱ bake̱ longe̱ lam o mā ma Yehova na be̱ pe̱ mbaki ná a me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ mba e?’

17-18. Nje jokono̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Nje Byala Yesu a kwalino̱ obiana a mawo̱ be mokwe̱le̱no̱ biso̱.”)

¹⁷ E se̱ belēdi bende̱ne̱ di mabusane̱no̱ o byala Yesu a kwalino̱ obiana a mawo̱ e! Be byala bo̱nge̱le̱ biso̱ ná jangame̱n o lakise̱ bane̱, na be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ lakise̱ biso̱. Di be̱n edube o be̱ne̱ mbia ma mudī ma bonasango na bonańango bena be be̱be̱ o jongwane̱ biso̱. Nde di be̱n te̱ ńo̱ng’a jongwane̱ jangame̱n baise̱ mo̱. Je mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan mi me̱nde̱ ko̱ye̱ biso̱. Je̱n pe̱ ná jangame̱n die̱le̱ longe̱ lasu buńa te̱ biana buńa basu bosukan bo o lee̱le̱ jemea lasu, na nin mbaki ná to̱ di wo̱ nde, longe̱ lasu le o mā ma Yehova.

¹⁸ Na mbale̱, byala bena Yesu a kwalino̱ ke̱ e o ebongo a konjo be mokwe̱le̱ biso̱ mambo jita. Di we̱le̱ te̱ belēdi jokono̱ o ebolo, ke̱ di me̱nde̱ bupe̱ byala bena Yehova a kwalino̱ jombwea Mun’ao ná: “Bińo̱ sengane̱ mo̱.”—Mat. 17:5.