1-2. Nje ange̱l e langwedino̱ bito ba ta o so̱ngo̱ a Yesu e, nje pe̱ Yesu mo̱me̱ne̱ a kwalane̱no̱ babo̱ e?

JE NDE o mbat’a idiba ńa Nisan 16, o mbu 33 P.A. Na ndutu o mulema, bito bō̱ bena ba to̱ndi Loba, be o wala jombwa so̱ngo̱ owe̱ni ba pule̱no̱ mbimba ma Sango Yesu Kristo yā buka mińa miba. Ba po̱ino̱ o so̱ngo̱ ná ba we̱le̱ mo̱ benumba na mo̱ki ma pwe̱pwe̱ o ńolo, be mańaka o je̱ne̱ ná so̱ngo̱ ńe ewolo! Na ange̱l po̱ e langwea babo̱ ná Yesu beno̱ o pulise̱ a pumbo o kwedi. E bata pe̱ ná: “Alo bińo̱ oboso o Galilea, oten nde lo me̱nde̱no̱ je̱ne̱ mo̱.”​—Mat. 28:1-7; Lukas 23:56; 24:10.

² Ponda ba bito basumwe̱no̱ o so̱ngo̱, Yesu mo̱me̱ne̱ a dongame̱ne̱ babo̱, a kwalane̱ babo̱ ná: “Bińo̱ ala, lo langweye bonatete̱ ná bale o Galilea, oten nde ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ mba.” (Mat. 28:10) Yesu angame̱n be̱ne̱ bediedi ba mweńa eno̱ pula langwea bokwedi bao ebanja nin ndongame̱n nde ńe lambo laboso a te̱se̱no̱ ombusa bepumbwedi bao!

3-4. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná byanedi be o Mateo 28:19, 20 be si ta be bolabe̱ bamuloloma buka te̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

³ Langa Mateo 28:16-20. O ni ndongame̱n ńena Yesu a jese̱no̱, a kwaledi ońola ebol’a mweńa bokwedi bao ba tano̱ bangame̱n bola o ebwe’a mbu yaboso​—mulemlem m’ebolo jeno̱ o bola we̱nge̱. Yesu mo̱ ná: “Bińo̱ ala so̱, timbise̱ matumba me̱se̱ bokwedi bam, . . . na lee̱ babo̱ o ne̱nge̱ mambo me̱se̱ nanedino̱ bińo̱.”

⁴ Yesu a mapula ná bokwedi bao be̱se̱ ba te̱ dikalo. Seto̱  buka te̱ 11 lao la bamuloloma ba jemea nde anedino̱ o bola nika. Ońola nje jeno̱ mbaki na nika e? Mo̱, bamuloloma buka te̱ nde ba ta o mudongo ma Galilea ponda Yesu a bolino̱ be byanedi e? O̱nge̱le̱ ná ange̱l e kwalane̱ ba bito ná: “Lo me̱nde̱ je̱ne̱ mo̱ [o Galilea].” E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bito ba jemea pe̱ ba ta o ni ndongame̱n. Nde o ta o be̱ne̱ buka nika. Ńamuloloma Paulo a bīse̱ ná Yesu ‘e̱ne̱ne̱ na bonasango, buka bebwea betanu o ngedi po̱.’ (1 Kor. 15:6) Owe̱ni e?

5. Nje 1 Korinto 15:6 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁵ Di be̱n jita la njo̱m a bwam o kwala ná Paulo a ta nde a kwalea ni ndongame̱n me̱ne̱ ni jai o Galilea ńena Mateo bepasi 28 pe̱ e makwaleano̱. Njika njo̱m e? Ńaboso, bokwedi ba Yesu jita ba ta nde bato ba Galilea. E ta so̱ e te̱nge̱ne̱ o jese̱ ndongame̱n a bato jita o mudongo ma Galilea buka o ndabo a moto o Yerusalem. Ni londe̱ iba, Yesu nu pumbo, a ta a májese̱ ndongame̱n na 11 lao la bamuloloma o ndabo a moto mō̱ o Yerusalem. Yesu a pula so̱ te̱ janea bamuloloma bao buka te̱ o te̱ dikalo na timbise̱ bato bokwedi, a wusa nde bola nika o Yerusalem o mulopo ma baise̱ ná babo̱, bito na bape̱pe̱ ba dongame̱ne̱ mo̱ o Galilea.​—Lukas 24:33, 36.

6. Ne̱ni Mateo 28:20 e malee̱no̱ ná byanedi ba timbise̱ bato bokwedi be mombwea pe̱ nin we̱nge̱ e, o njika dime̱ne̱ pe̱ beno̱ o we̱le̱be̱ o ebolo e?

⁶ Maka njo̱m ni londe̱ ilalo ńe mweńa. Byanedi ba Yesu ba timbise̱ bato bokwedi be si ta bombwea buka te̱ kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso. Ne̱ni di bino̱ nika e? Yesu a kwese̱ nde byanedi a bolino̱ bokwedi bao na ben byala ná: “Ne na bińo̱ mińa me̱se̱ nate̱na su la wase.” (Mat. 28:20) Byala ba Yesu be o londa o nin we̱nge̱ ebanja ebol’a timbise̱ la bato bokwedi ye o wala oboso. Dutea te̱! Be̱be̱ na 300 000 ba bato be madubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova mbu te̱ o timba bokwedi ba Yesu Kristo!

7. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea tatan e, na ońola nje e?

⁷ Jita la ba bena ba mokwe̱ Bibe̱l ba mańaka nate̱na o dubise̱. Nde, bō̱ bena di matombise̱no̱ mokwa ba mabwa bo̱ngo̱ o timba bokwedi. Ba mabwane̱ jokwa labu muńe̱nge̱, nde ba si mańaka nate̱na o dubise̱. Yete̱na we o tombise̱ moto jokwa la Bibe̱l, je mbaki ná ńo̱ng’ango̱ ńe nde ná wongwane̱ mo̱ o we̱le̱ o ebolo nje a mokwano̱ na timba pe̱ mokwed’a Kristo. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di tapa mulema ma moto di matombise̱no̱ jokwa, na ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mo̱ o ńaka o mbad’a mudī. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea din to̱ti e? Ońolana ponda iwo̱ jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi nga di malane̱ jokwa oboso to̱ ke̱m.

8. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu o tapa mulema e?

⁸ Yehova a mapula ná bato ba boleye mo̱ ońolana ba to̱ndi mo̱. Janda lasu le so̱ nde ná jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o so̱ṅtane̱ ná Yehova a mombwea mō̱ ńabu te̱ na mbale̱, a to̱ndi pe̱ babo̱ jita. Di mapula jongwane̱ babo̱ o je̱ne̱ Yehova ka “sango a bańue na muto̱peye̱ mikusa.” (Mye. 68:6) Niponda ba bena o matombise̱no̱ mokwa ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Loba a to̱ndino̱ babo̱, milema mabu mi matapabe̱, babo̱ pe̱ ba botea to̱ndo̱ mo̱. Ye ná e be̱ bō̱ babu ndutu o je̱ne̱ Yehova ka Sango ńe ndolo ońolana basango babu ba si lee̱le̱ babo̱ ndolo to̱ eto̱nde̱. (2 Tim. 3:1, 3) Niponda weno̱ tombise̱ jokwa, yikiye̱ bede̱mo ba bwam ba Yehova. Ongwane̱ ba bena o  matombise̱no̱ mokwa o so̱ṅtane̱ ná Sango asu ńa ndolo a mapula ná ba kuse longe̱ la bwindea, e pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ babo̱ ná ba tongwe̱le̱. Nje epe̱pe̱ jeno̱ ná di bola e?

9-10. Njika kalati jangame̱nno̱ bolane̱ ke̱ di matombise̱ mokwa ma Bibe̱l e, ońola nje pe̱ bolane̱ yi kalati e?

⁹ Bolane̱ kalati “Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?” na “Ne̱ni tingame̱ na ndol’a Loba.” Yi kalati i tilabe̱ nde tobotobo o jongwane̱ biso̱ o tapa milema ma bokwe̱ Bibe̱l. K’eyembilan, jokwa la 1 la kalati Okwe̱le̱ biso̱ di malabe̱ min myuedi: Mo̱, Loba a mombwea biso̱ nga e nde njo e?, Ne̱ni Loba a masengano̱ o mulema ke̱ bato ba mataka e? Mo̱, we ná o be̱ diko̱m la Yehova e? Di kwale pe̱ so̱ ná nje jombwea kalati Tingame̱ na ndol’a Loba e? Ni kalati e me̱nde̱ jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o so̱ṅtane̱ ná we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di me̱nde̱ po̱ngulane̱ longe̱ lao na sise̱le̱ pe̱ mo̱ be̱be̱ na Yehova. To̱ e be̱ nde ná o máse̱le̱ jokwa yi kalati na bato bape̱pe̱, boṅsane̱ bwam ońola jokwa te̱,  wombweye pe̱ tobotobo ńo̱ng’a mokwe̱ Bibe̱l te̱.

¹⁰ Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na mokwe̱ Bibe̱l a be̱n ńo̱ng’a so̱ṅtane̱ to̱ti diwo̱ lena kalat’asu ye o Mukoba masu ma belongisan ba belēdi i si mato̱peano̱ e? Yen ebe we ná o tute̱le̱ mo̱ o langa ni kalati na mo̱me̱ne̱ o bwam ná bińo̱ lalane̱ jokwa oboso o yi kalati di kwaledino̱ omo̱ń.

11. Njika ponda jangame̱nno̱ tele̱ jokwa na kwese̱ pe̱ mo̱ na muka e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o je̱ne̱ mweńa ma nika e?

¹¹ Tele̱ jokwa na muka. Ka ko̱lo̱ngo̱ne̱, bwam bwe nde ná di tele̱ jokwa na kwese̱ pe̱ mo̱ na muka dibokime̱ne̱ jeno̱ ná di we̱le̱ bola nika, woki to̱ ininga ombusa biso̱ botea jokwa Bibe̱l na moto. Jangame̱n jongwane̱ mo̱ ná a bie ná na jongwane̱ la mudī ma Loba buka te̱ nde eno̱ ná a so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba. O teleye̱ ońola nje di makane̱no̱ o pond’a jokwa, batombise̱ mokwa bō̱ ba malanga Yakobo 1:5 ni makwale̱ ná: “Yete̱na moto a subi be̱ne̱ dibie̱, a so̱so̱me̱ye̱ Loba.” Nde ba baise̱ mokwe̱ Bibe̱l ná, “Ne̱ni jeno̱ ná di baise̱ Loba dibie̱ e?” Ye̱ke̱i te̱ mokwe̱ Bibe̱l a me̱nde̱ be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na biso̱ ná jangame̱n kane̱ Loba.

12. Ne̱ni weno̱ ná o bolane̱ Myenge 139:2-4 o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l ná a tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka e?

¹² Lee̱ mokwe̱ Bibe̱l ne̱ni kane̱. Teleye̱ mo̱ ná Yehova a mapula senga mika mi mawe̱ mo̱ o mulema. Bola ná a so̱ṅtane̱ ná o mika masu ma biso̱me̱ne̱, je ná di langwea Yehova ne̱ni di masengano̱, di teleye̱ pe̱ mo̱ mambo mena di si mapulano̱ ná moto nupe̱pe̱ a bie. Omo̱ń a me̱se̱, Yehova a bi mo̱nge̱le̱ masu ma njiba. (Langa Myenge 139:2-4.) Je pe̱ ná di tute̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l ná a baise̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ ná a tukwe mo̱nge̱le̱ mao ma si te̱nge̱n, a buke pe̱ bede̱mo bao ba bobe. K’eyembilan, di kwale ná moto ńe o jokwe̱ Bibe̱l etum a ponda a to̱ndi ngando po̱ ńena kriste̱n i si mabolise̱no̱. A bi ná ńe bobe, nde a dia a mabwane̱ mambo mō̱ ma ni ngando muńe̱nge̱. Tute̱le̱ mo̱ o langwea Yehova ná te̱ite̱i ne̱ni a masengano̱ na so̱so̱me̱ye̱ pe̱ mo̱ ná ongwane̱ mo̱ o to̱ndo̱ buka te̱ nje Loba a to̱ndino̱.​—Mye. 97:10.

13. (a) Ońola nje di s’angame̱nno̱ jindea o bele̱ bokwe̱ Bibe̱l o ndongame̱n e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná ńolo e kenje mokwe̱ Bibe̱l ke̱ a po̱i o Ndabo a Janea e?

¹³ O s’indea bele̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n. Nje mokwe̱ Bibe̱l a masengano̱, a me̱ne̱no̱ pe̱ o ndongame̱n ye ná e tapa mo̱ mulema, yongwane̱ pe̱ mo̱ o ńaka. Lee̱ mo̱ sinima Nje e matombe̱ o ndabo a Janea e? nde o bele̱ pe̱ mo̱ oten na muyao. Langwea mo̱ ná we ná wongwane̱ mo̱ ońola ndio. E si doli ná ponda ye̱se̱ wale tombise̱ jokwa lao na mulemlem ma moto, tukwa bate̱ dikalo. Nika e mongwane̱ ná mokwe̱ Bibe̱l a ko̱lo̱ngo̱ne̱ bane̱ o mwemba, ná ńolo e kenje pe̱ mo̱ ke̱ ukedi o ndongame̱n asu.

14. Nje ye ná e tute̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka o mbad’a mudī e?

¹⁴ Janda lasu le nde ná jongwane̱ moto di matombise̱no̱ jokwa la Bibe̱l o ńaka o mbad’a mudī. (Efe. 4:13) Moto emedi te̱ jokwa Bibe̱l, e ná a to̱ndo̱ bia njika tombwane̱ jokwa di me̱nde̱no̱ wanea mo̱. Nika ndolo a be̱nno̱ ońola Yehova e mańakano̱, nika pe̱ nde a me̱nde̱no̱ botea dutea ne̱ni eno̱ ná ongwane̱ bane̱, name̱ne̱ pe̱ na ba bena bā nde belongi ba mwemba. (Mat. 22:37-39) Epolo ye̱ne̱n te̱, o si bwa  bo̱ngo̱ o langwea mokwe̱ Bibe̱l ná nika ńe nde biso̱ edube o sue̱le̱ ebol’a Janea na mo̱ni masu.

15. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o bola nje e te̱nge̱n ke̱ mitakisan mi po̱i e?

¹⁵ Lee̱ mokwe̱ Bibe̱l nje bola ke̱ mitakisan mi po̱i. Dutea te̱ k’eyembilan ná mokwe̱ Bibe̱l ńe nde mute̱ dikalo nu si bedi dubisabe̱, a langwedi wa ná moto a wusane̱ mo̱ o mwemba. O mulopo ma te̱me̱ye̱ o mùdi mō̱, ońola nje o si mateleye̱no̱ mo̱ nje Betiledi be makwalano̱ e? E ná a lakise̱ nu munasango, to̱so̱ yete̱na a titi ná ese̱le̱ ná y’ekwali e je na, a kwalisane̱ nu moto na muyao na ndolo na janda la ‘sunga munasango.’ (Kobisane̱ na Mateo 18:15.) Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o boṅsane̱ nje a me̱nde̱no̱ kwala. Lee̱ mo̱ ne̱ni bolane̱ JW Library^® app, Mudied’a Muwaso ońola Mboṅ a Yehova, na jw.org^® o jokwa nje bola o be bete̱medi. Oko te̱ ne̱ni sangilane̱ myambo na bane̱ oboso ná a madubisabe̱, a me̱nde̱ be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱ o mwemba ombusa dubisabe̱ lao.

16. Ońola nje e do̱lino̱ ná o bele̱ bate̱ dikalo bape̱pe̱ o die̱le̱ wa o tombise̱ jokwa lo̱ngo̱ e?

¹⁶ Bele̱ bene̱ belongi ba mwemba o die̱le̱ wa o tombise̱ jokwa lo̱ngo̱​—na muboled’ebondo pe̱ ke̱ a po̱i pe̱pe̱le̱ mwemba. Ońola nje e? O sumo te̱ yine̱ njo̱m di se̱le̱no̱ kwalea, bate̱ dikalo bape̱pe̱ be ná ba be̱ ńai ni dongame̱n o jongwane̱ moto o matombise̱no̱ jokwa o mbadi wa o titino̱ ná o bola. Dutea k’eyembilan ná mokwe̱ Bibe̱l a keki jese̱le̱ sika ngedi jita esibe̱ we̱le̱. Bele̱ o jokwa lańu Mboṅ a Yehova po̱ ńena ni timbi buke̱ y’ede̱mo ombusa mo̱ keka ngedi jita. Nu munasango to̱ nu munańango e ná a we̱le̱ bola mokwe̱ Bibe̱l malea ma bwam ma mongwane̱ mo̱. Yete̱na nika e matakise̱ wa o tombise̱ jokwa oboso ba munasango ńe jangwa o dikalo, baise̱ mo̱ ná a tombise̱ jokwa o ni ponda. To̱ e be̱ nde ne̱ni, tombwane̱ bia la bola la bane̱. O si dimbea ná janda lasu le nde ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka o mbad’a mudī.

17-18. Nje wangame̱nno̱ jombwea ke̱ o mombwea nga wangame̱n we̱le̱ su o jokwa to̱ ke̱m e?

¹⁷ Moto o matombise̱no̱ jokwa a titi te̱ wana mawengisan o longe̱ lao, wangame̱n baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ nangame̱n we̱le̱ su o di jokwa e?’ Oboso ná o mano̱ngo̱ be bedomsedi wangame̱n jombwea ngud’a nu moto. E mapula bato bō̱ ponda jita o ńaka buka bane̱. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ mokwe̱ Bibe̱l e o ńaka bwam bupisane̱ ngud’ao e?’ ‘Mo̱ a nibotea “ne̱nge̱,” to̱ we̱le̱ o ebolo mambo a mokwano̱ e?’ (Mat. 28:20) Mokwe̱ Bibe̱l e ná a be̱ muńo̱ngo̱ o bońaki bao. Nde angame̱n wana mawengisan o longe̱ lao son na son.

¹⁸ Nde nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di  tombise̱ moto jokwa la Bibe̱l ponda po̱ te̱nge̱ nde ye̱ne̱ne̱ ná a si mano̱ngo̱ jokwa lao mweńa to̱ son e? Dutea yen eyembilan: Mokwe̱ Bibe̱l a bo̱le̱ jokwa kalati Okwe̱le̱ biso̱, yen ebe a botedi pe̱ kalati Tingame̱ na ndol’a Loba, nde a si bedi jukea o ndongame̱n to̱ po̱ ńa mwemba​—to̱ mo̱me̱ne̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu! A yo̱ki pe̱ tonse̱ jokwa lao ońola njo̱m i si bake̱. O ben bete̱medi, kwalisane̱ nu mokwe̱ Bibe̱l na iwiye̱. *

19. Njika myuedi weno̱ ná o baise̱ moto yete̱na e me̱ne̱ne̱ biana a si mano̱ngo̱ jokwa lao mweńa e, nje pe̱ e me̱nde̱no̱ pula ná wombweye e?

¹⁹ We ná o botea ekwali na baise̱ mo̱ min myuedi ná, ‘Njika lambo le wa ndutu o bola ná o timbe Mboṅ a Yehova e?’ Mokwe̱ Bibe̱l e ná alabe̱ ná, ‘Na to̱ndi jokwa Bibe̱l, nde na si me̱nde̱ timba Mboṅ a Yehova to̱ buńa!’ Yete̱na nika nde ńe jo̱nge̱le̱ lao ombusa mo̱ jokwa ponda po̱ te̱nge̱, mo̱ ye njo̱m o benga walane̱ jokwa lao oboso e? O mune̱ mùdi, ye ná e be̱ ná mokwe̱ Bibe̱l e nde o langwea wa ka nged’a boso nje e meke̱ mo̱ ná a si ńaka. K’eyembilan, e ná o̱nge̱le̱ ná a titi ná a te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Tatan o bino̱ ne̱ni a masengano̱, we ná o bia bwambwam ne̱ni jongwane̱ mo̱.

20. Ne̱ni kalat’a Bebolo 13:48 e mongwane̱no̱ biso̱ o bia nga jangame̱n walane̱ jokwa la moto oboso to̱ ke̱m e?

²⁰ Ye ndutu o kwala ná bokwe̱ Bibe̱l bō̱ be nde ka Bonaisrael ba pond’a Hesekiel. Jombwea babo̱, Yehova a langwedi Hesekiel ná: “We nde babo̱ ka mot’eńe̱nge̱ nu be̱n doi la bwam, ńango o joba elongisan a ngoso; ebanja ba masenga byala bo̱ngo̱, nde ba si malondise̱ mo̱.” (Hes. 33:32) Ye ná e be̱ biso̱ ndutu o langwea moto ná di mawe̱le̱ su o jokwa lao. Nde, “ponda e wuto.” (1 Kor. 7:29) O mulopo ma tombise̱ ponda tete o jokwa di si maye̱ bepuma, ye bwam ná di wase moto nu malee̱le̱ ná “e o bete̱medi ba mudī be mapule̱ ońola longe̱ la bwindea.”​—Langa Bebolo 13:48, nwt-F.

21. Text asu ńa mbu má 2020 ńe nde nje e, nje pe̱ e me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o bola e?

²¹ O mbu 2020, text asu ńa mbu e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o po̱ngulane̱ mbad’asu ńa timbise̱ bato bokwedi. E bambe̱ nde byala bō̱ bena Yesu a to̱pino̱ o ni ndongame̱n a mweńa o mudongo ma Galilea ná: “Bińo̱ ala so̱, timbise̱ [bato] bokwedi . . . , lo dubise̱ babo̱.”​—Mat. 28:19.