1-2. Njika lambo la betańsedi di bolane̱ o buńa ba Mwatanu o 33 P.A. e?

JE NDE o idib’a Eti o Yerusalem. O mbu 33 P.A., o buńa ba Mwatanu. Dibo̱to̱ la lambo ka 120 bokwedi di ko̱to̱me̱ o tuṅ a mo̱ń. (Bebolo 1:13-15; 2:1) Mińa to̱ mininga oboso ba bo buńa, Yesu a ta anea babo̱ ná ba je o Yerusalem ońolana ba ta bangame̱n kusa jabea la tobotobo. (Bebolo 1:4, 5) Nje e tombi ombusa ponda e?

² “Dibokime̱ne̱ mumban mu [wu] o mo̱ń biana junga la mùdi munde̱ne̱.” Mu londa o ndabo ńe̱se̱. Denge̱, “leme̱ lo domedi, kana la wea” le̱ne̱ne̱ omo̱ń a milopo ma bokwedi, na babo̱ be̱se̱ ba “londa na Mudī-musangi.” (Bebolo 2:2-4) O nin mbad’a betańsedi nde Yehova a komno̱ mudī mao musangi omo̱ń a di dibo̱to̱. (Bebolo 1:8) Na babo̱ ba timba baboso bena bo̱kisabe̱ na mudī musangi, * ba kusa pe̱ dipita la janea mwemba na Yesu o mo̱ń.

3. Ońola nje ba bena bo̱kisabe̱ o buńa ba Mwatanu ba si tano̱ ba be̱ne̱ penda to̱ po̱ ná bo̱kisabe̱ na mudī musangi e?

³ O be̱ te̱ mō̱ ńa ba bokwedi bena ba ta ba ko̱to̱me̱ o tuṅ a mo̱ń bo buńa, ke̱ ye nde lambo o titino̱ ná o dimbea to̱ buńa. Lambo di ta bowan na wea, di po̱i ja wa omo̱ń a mulopo, na wa o botea to̱po̱ leme̱! (Bebolo 2:5-12) Penda to̱ po̱ e si mabe̱ wa o mulema ná wo̱kisabe̱ na mudī musangi.  Nde be̱se̱ bena bo̱kisabe̱ na mudī musangi ba makusa nde jo̱kisabe̱ labu o mbad’a betańsedi na o mulemlem ma ponda o longe̱ labu e? Ke̱m. Ne̱ni di bino̱ nika e?

4. Mo̱ be̱se̱ bo̱kisabe̱ o ńo̱ṅo̱n a boso ba kusi nde jo̱kisabe̱ labu o mulemlem ma ponda e? Bola beteledi

⁴ Di kwaleye ońola ponda moto a mo̱kisabe̱no̱. Seto̱ buka te̱ di dibo̱to̱ la lambo ka 120 kriste̱n nde lo̱kisabe̱ o buńa ba Mwatanu, 33 P.A. Ombusa ponda, bo buńa me̱ne̱, lambo ka 3 000 la bato lope̱pe̱ lo kusi mudī musangi Yesu a tano̱ a kakane̱ o loma. Ban bo̱kisabe̱ nde ponda ba dubisabe̱no̱. (Bebolo 2:37, 38, 41) Nde o mimbu mi bupe̱, seto̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ ye̱se̱ nde i kusi jo̱kisabe̱ labu o pond’a dubisabe̱ labu. Bato ba Samaria ba kusi nde jo̱kisabe̱ labu ponda to̱ ininga ombusa dubisabe̱ labu. (Bebolo 8:14-17) Nde jo̱kisabe̱ la Kornelio na ndabo ao ńe̱se̱ di ta nde mwe̱n a lambo, ebanja ba ta ba kusa mudī musangi oboso ná ba madubisabe̱.​—Bebolo 10:44-48.

5. Bupisane̱ 2 Korinto 1:21, 22, nje e matombe̱ ke̱ moto o̱kisabe̱ na mudī musangi e?

⁵ Di kwaleye pe̱ ońola nje e matombe̱ ke̱ moto o̱kisabe̱ na mudī musangi. Ye ná e be̱ bō̱ bena bo̱kisabe̱ ndutu o bebotedi o jemea ná Yehova a po̱si babo̱. Be ná ba baise̱ na babo̱me̱ne̱ ná, ‘Ońola nje Loba a po̱sino̱ mba e?’ Bape̱pe̱ pe̱ be ná ba si baise̱ mi myuedi. E be̱ to̱ nē̱, ńamuloloma Paulo a mateleye̱ biso̱ nje e matombe̱ na be̱se̱ bena bo̱kisabe̱, mo̱ ná: “Ońol’ao pe̱ nde lo dube̱no̱, lo batabe̱no̱ eyemban * a Mudī-musangi ma dikaki, mwena mwe tung’a sango lasu.” (Efe. 1:13, 14) Yehova a mabolane̱ so̱ nde mudī mao musangi o bola yi kriste̱n so̱ṅtane̱ le mbaki ná a po̱si babo̱. O nin mbadi nde mudī musangi mweno̱ “tunge [ndaki, to̱ kakane̱]” di bolabe̱ o bola babo̱ mbaki ná o kie̱le̱ ni maye̱ ba me̱nde̱ nde  be̱ longe̱ o bwindea o mo̱ń, seto̱ o wase.​—Langa 2 Korinto 1:21, 22.

6. Nje kriste̱n ńo̱kisabe̱ ńangame̱nno̱ bola ná e kuse bowe̱n bao o wala o mo̱ń e?

⁶ Kriste̱n ńo̱kisabe̱ te̱, mo̱ nika e mapula nde kwala ná wala lao o mo̱ń di mábamsabe̱ e? Ke̱m. Ni kriste̱n ńe mbaki ná e po̱so̱be̱ o wala o mo̱ń. Nde, e s’angame̱n dimbea din jome̱le̱ ná: “Ońola nika, a bonate, keka na ngińa o sikime̱ye̱ belabe̱ lańu na po̱so̱be̱ lańu; ebanja lo mabola te̱ nika, ke̱ lo si me̱nde̱ so̱njo̱ tom.” (2 Pet. 1:10) Ońola nika, to̱ná kriste̱n ńo̱kisabe̱ e po̱so̱be̱no̱, to̱ e belabe̱no̱, o wala o mo̱ń, e me̱nde̱ nde kusa bowe̱n bao yete̱na e bengi be̱ jemea.​—Fil. 3:12-14; Bon. 3:1; Bbī. 2:10.

7. Ne̱ni bo̱kisabe̱ ba bino̱ ná ba kusi bebeledi o wala o mo̱ń e?

⁷ Ne̱ni moto a bino̱ ná a kusi bebeledi o wala o mo̱ń e? Jalabe̱ di me̱ne̱ne̱ ná bwē o byala Paulo a kwalisanno̱ “basangedi bena ba belabe̱” bena ba ta o Roma. A kwalane̱ babo̱ ná: “Lo si kusi mudī ma mukom o bwa pe̱te̱ bo̱ngo̱, nde lo kusi nde mudī ma muna mwena ońol’ao nde di makwalano̱ na: Aba, Tete̱. Mudī mo̱me̱ne̱ mu mabola mudī masu mboṅ ná je nde bana ba Loba.” (Rom. 1:7; 8:15, 16) Tongwea na mudī mao musangi, Loba a mabola ná ba bena bo̱kisabe̱ ba so̱ṅtane̱ ná ba belabe̱ o wala o mo̱ń.​—1 Tes. 2:12.

8. Ne̱ni 1 Yohane 2:20, 27 e malee̱no̱ ná kriste̱n yo̱kisabe̱ i si be̱n ńo̱ngi ná moto a bole babo̱ mbaki ná bo̱kisabe̱ e?

⁸ Ba be̱se̱ bena bo̱kisabe̱ na mudī musangi ba si be̱n penda to̱ po̱ o milema mabu ná ba belabe̱ o wala o mo̱ń, ebanja Yehova a mabola babo̱ mbaki ni bam ńa bebeledi babu. (Langa 1 Yohane 2:20, 27.) Ye mbale̱ ná kriste̱n yo̱kisabe̱ yangame̱n jokwabe̱le̱ na Yehova tongwea na mwemba kapo̱ ka bane̱ bato be̱se̱. Nde i si be̱n ńo̱ngi ná moto a bole babo̱ mbaki ná bo̱kisabe̱. Yehova a bolane̱ mudī mao musangi, ngińa ni buki ye̱se̱ o misipo, o bola babo̱ so̱ṅtane̱ le mbaki ná bo̱kisabe̱!

9. Moto o̱kisabe̱ te̱, nje e matukwe̱ na mo̱ bupisane̱ Efeso 1:18 e?

⁹ Ye dongo dinde̱ne̱ la baboledi ba Loba ndutu we̱nge̱ o so̱ṅtane̱ nje e matombe̱ na moto Loba o̱kise̱no̱. Nika e te̱nge̱n ońolana babo̱me̱ne̱ ba s’o̱kisabe̱. Loba a weki nde bato ba benama ná ba je o wase o bwindea, seto̱ o mo̱ń. (Bbot. 1:28; Mye. 37:29) Nde Yehova a po̱si bō̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń. O̱kise̱ so̱ te̱ babo̱, a matukwa dipita labu na jo̱nge̱le̱ labu, ná ba be̱ne̱ nde ńo̱ng’a be̱ longe̱ o mo̱ń.​—Langa Efeso 1:18.

10. Nje “yabe̱ peńa” di mapulano̱ kwala e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

¹⁰ Kriste̱n yo̱kisabe̱ na mudī musangi, i “yabe̱ peńa,” to̱ i “yabe̱ la mo̱ń.” * Yesu a lango pe̱ ná e titi bu o teleye̱ moto nu s’o̱kisabe̱ ne̱ni nu nu “yabe̱ peńa,” to̱ nu “yabe̱ na mudī” a masengano̱.”​—Yohane 3:3-8.

11. Teleye̱ ne̱ni jo̱nge̱le̱ la nu ńo̱kisabe̱ di matukwano̱.

¹¹ Ne̱ni jo̱nge̱le̱ la kriste̱n di matukwano̱ ke̱ yo̱kisabe̱ e? Oboso ná Yehova a mo̱kise̱ yin kriste̱n, i ta i bwane̱ muńe̱nge̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea o wase. I ta  yenge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi ni ponda ńena Yehova a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ bobe bwe̱se̱ na timbise̱ pe̱ wase paradisi. Yen ebe i dutedi ne̱ni yeno̱ o kasa elong’abu ya mbia ewo̱ to̱ diko̱m di wedi. Nde ombusa jo̱kisabe̱ labu, jo̱nge̱le̱ labu di tuko. Ońola nje nika e? Seto̱ ońolana i si ta pe̱ i bwane̱ dipita la be̱ longe̱ o wase muńe̱nge̱. To̱ ná mulema mu ta mu yuka babo̱. Seto̱ pe̱ to̱ ońolana yo̱nge̱le̱ ná longe̱ o wase di si me̱nde̱ be̱ bwam. Nde, ońolana Yehova a bolane̱ mudī mao musangi o tukwa jo̱nge̱le̱ labu na dipita ba tano̱ ba bwane̱ muńe̱nge̱.

12. Bupisane̱ 1 Petro 1:3, 4, ne̱ni kriste̱n yo̱kisabe̱ i masengano̱ jombwea dipita labu e?

¹² Moto ńo̱kisabe̱ e ná e̱ne̱ ná a si dongame̱n ońola nink’edub’a tiki. Nde a si be̱n penda to̱ po̱ ná Yehova a po̱si mo̱. Mulema mu mapukume̱ye̱ mo̱ na muńe̱nge̱ na masoma ke̱ o̱nge̱le̱ dipita lao la be̱ longe̱ o mo̱ń.​—Langa 1 Petro 1:3, 4.

13. Ne̱ni bo̱kisabe̱ ba me̱ne̱no̱ longe̱ labu o nin wase e?

¹³ Mo̱ nika e mapula nde kwala ná bo̱kisabe̱ ba mapula wo̱ e? Ńamuloloma Paulo a malabe̱ mi myuedi. A kobisane̱ ńol’abu ń’eyobo na muno̱ko̱, mo̱ ná: “Ebanja kana jeno̱ o mun muno̱ko̱, di masunjume̱ye̱ na yo̱ko̱me̱ na ndutu, ońolana di si mapula songwabe̱ mbo̱ti, nde bo̱tisabe̱ nipe̱pe̱ omo̱ń ao, ná nje e mawo̱ e mińabe̱ na longe̱.” (2 Kor. 5:4) Yi kriste̱n i si bo̱lo̱ne̱ ńo̱ng’a din longe̱, i si mapula pe̱ to̱ ná kwedi e pomane̱ no̱ngo̱ babo̱. O diwengisan, i mabwane̱ longe̱ muńe̱nge̱, i mabolane̱ pe̱ buńa ba longe̱ te̱ o bolea Yehova mwemba na mbia mabu na mako̱m. Nde e be̱ to̱ nje i mabolano̱, i mo̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱ dipita la betańsedi di nanga babo̱ oboso.​—1 Kor. 15:53; 2 Pet. 1:4; 1 Yohane 3:2, 3; Bbī. 20:6.

14. Nje e si malee̱ ná moto o̱kisabe̱ na mudī musangi e?

¹⁴ Yen ebe we o baise̱ na wame̱ne̱ nga wo̱kisabe̱ na mudī musangi. Ye te̱ nika, dutea min myuedi ma mweńa: Mo̱ mulema mu madia wa wea o bola jemea la Yehova e? Mo̱ o me̱ne̱ ná we ko̱di jita o ebol’a dikalo e? Mo̱ we nde mokwe̱ Eyal’a Loba ńa bwam nu to̱ndi jokwe̱ “njib’a Loba” e? (1 Kor. 2:10) Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a manamse̱ ebol’ango̱ ya dikalo ná e ye bepuma ba bwam e? Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná o be̱n m’bē̱ munde̱ne̱ o jongwane̱ bape̱pe̱ o jokwa jombwea Yehova e? Mo̱ we̱n na miso̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ wa o mambo mō̱ ma tobotobo ma longe̱ lo̱ngo̱ e? Walabe̱ te̱ na e, o min myuedi me̱se̱, mo̱ nika e mapula nde kwala ná o belabe̱ o wala o mo̱ń e? Ke̱m, o si belabe̱. Ońola nje e? Ońolana bautu ba Yehova be̱se̱ be ná balabe̱ ná e, o min myuedi e be̱ ná bo̱kisabe̱ to̱ ke̱m. Tongwea na mudī mao musangi pe̱, Yehova e ná a bola to̱ njika muboled’ao ngińa o bola ma mambo, e be̱ to̱ njika dipita a be̱nno̱. Yete̱na o be̱n to̱ son a penda o mulema mo̱ngo̱, ná o titi mbaki nga wo̱kisabe̱ na mudī musangi to̱ ke̱m, ke̱ ni penda mo̱me̱ne̱ e mabola mboṅ ná o s’o̱kisabe̱ na mudī. Ba bena ba belabe̱ na Yehova ba si be̱n penda nga bo̱kisabe̱ to̱ ke̱m! Ba bi ná bo̱kisabe̱!

15. Ne̱ni di bino̱ ná seto̱ be̱se̱ bena ba kusi mudī ma Loba nde ba po̱so̱be̱ o wala o mo̱ń e?

¹⁵ Bibe̱l e londi na byembilan ba baboledi ba Loba ba jemea bena ba kusi mudī  musangi; nde bena ba si ta ba be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń. David a ta a diabe̱le̱ na mudī musangi. (1 Sam. 16:13) Mudī musangi mongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ mambo ma njib’a Yehova, mu die̱le̱ pe̱ mo̱ o tila mongo mō̱ ma Bibe̱l. (Marko 12:36) To̱ na nika, ńamuloloma Petro a kwali ná David “a si ta ondea o mo̱ń.” (Bebolo 2:34) Yohane mudubisedi a ta a “londisabe̱ na Mudī-musangi.” (Lukas 1:13-16) Yesu a kwali ná moto to̱ mō̱ oteten a bonabato a si ta bonde̱ne̱ buka Yohane, nde ombusa ponda a kwala ná, Yohane a si me̱nde̱ be̱ne̱ dongo o Janea la mo̱ń. (Mat. 11:10, 11) Yehova a bolane̱ mudī mao musangi o bola ban bato ngińa o bola mambo ma betańsedi, nde a si bolane̱ mu mudī o po̱so̱ babo̱ ná ba be̱ longe̱ o mo̱ń. Mo̱ nika e mapula nde kwala ná jemea labu di ta bosadi kobisan na la ba bena ba po̱so̱be̱ o janea o mo̱ń e? Ke̱m. Nika e mapula nde kwala buka te̱ ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ babo̱ ná ba be̱ longe̱ o Paradisi o wase.​—Yohane 5:28, 29; Bebolo 24:15.

16. Njika bowe̱n jita la baboledi ba Loba we̱nge̱ ba pite̱no̱ e?

¹⁶ Dongo dinde̱ne̱ la baboledi ba Loba o wase we̱nge̱ di si be̱n dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń. Kapo̱ ka Abraham, Sara, David, Yohane mudubisedi, na jita la bome na bito bape̱pe̱ bena Bibe̱l e makwaleano̱, ba be̱n dipita ná ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase owas’a Janea la Loba.​—Bon. 11:10.

17. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁷ Kana bo̱kisabe̱ bō̱ ba diano̱ oteten a tumba la Loba we̱nge̱, e te̱nge̱n ná di baise̱ myuedi mō̱. (Bbī. 12:17) K’eyembilan, ne̱ni bo̱kisabe̱ bangame̱nno̱ je̱ne̱ babo̱me̱ne̱ e? Yete̱na o mwemba mo̱ngo̱ moto a botedi da ewolo na ńo̱ pe̱ wań o pond’a Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, njika bedangwedi o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o mbasanedi ma nu moto e? Ye pe̱ te̱ ná muso̱ngi ma ba bena ba makwale̱ ná bo̱kisabe̱ mu mabenga nde jondea, mo̱ nika ńangame̱n takise̱ wa e? Di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi o jokwa di mabupe̱.