1-2. O njika bete̱medi jita la baboledi ba Yehova ba maso̱be̱no̱ e, ne̱ni pe̱ nika ńeno̱ ná e takise̱ babo̱ e?

JOMBWEYE ben byembilan belalo: Do̱kita di langwedi munasango mō̱ ná a be̱n diboa la ngińa lena di me̱nde̱ nde bo̱bise̱ mo̱ ná na ná. Munasango mō̱ ńe ngiń’ebolo nu be̱n buka 50 ma mbu a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao, nde to̱ na miwe̱n mao me̱se̱ a titi kusa ebolo epe̱pe̱. Munańango mō̱ ńa jemea nu mákokwe̱ mimbu a titi pe̱ ná a we̱le̱ bolea Yehova ka o mińa ma kwaṅ.

² Yete̱na we nde o bete̱medi bō̱ ka ben di kwaledino̱, we ná wo̱nge̱le̱ ná o si be̱n pe̱ ebolo to̱ ewo̱. Ninka bete̱medi be ná be sumwane̱ wa muńe̱nge̱ mo̱ngo̱, be bola ná o s’e̱ne̱ pe̱ wame̱ne̱ mweńa, be takise̱ pe̱ mulatako mo̱ngo̱ na bane̱ bato.

3. Ne̱ni Satan na ba bena ba membilane̱ mo̱ ba me̱ne̱no̱ longe̱ la mot’a benama e?

³ Nin wase e mabonde̱ jo̱nge̱le̱ la Satan jombwea longe̱ la mot’a benama. O ponda ye̱se̱, Satan a me̱ne̱ nde bato ba benama biana ba titi mweńa. A bolane̱ Eva njo ponda a kwalisanno̱ mo̱ ná a mabe̱ wonja yete̱na a kwe̱m Loba, nde ke̱ a bi bwambwam ná kwe̱me̱ la Loba di malena nde kwedi. Satan a be̱n pe̱ ngińa omo̱ń a ńunga, politik, na bebasi ba nin wase. Di maso̱ṅtane̱ so̱ ońola nje jita la bato ba ńunga, ba politik, na badiedi b’ebasi ba si mawe̱le̱no̱ longe̱ la mot’a benama tiki, to̱ bola mo̱ edube.

4. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

 ⁴ Diwengisan na Satan, Yehova a mapula ná biso̱ bato ba benama di bie ná je tiki, a masue̱le̱ pe̱ biso̱ ke̱ je o lembe̱ bete̱medi be mabole̱ ná jo̱nge̱le̱ ná di titi mweńa. (Mye. 136:23; Rom. 12:3) O din jokwa di me̱nde̱ kwalea ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o bete̱medi be mabupe̱: (1) O ponda jeno̱ boa, (2) o ponda di si be̱nno̱ bekusedi ndongo, na (3) o ponda bodun bo mabolano̱ ná jo̱nge̱le̱ ná di titi pe̱ ná di bola to̱ lambo o ebol’a Yehova. Di se̱le̱ jombwea ońola nje jeno̱ mbaki ná mō̱ ńasu te̱ e Yehova tiki.

5. Nje e mabole̱ wa mbaki ná mot’a benama e Yehova tiki e?

⁵ To̱ná di wekabe̱no̱ nde na mińangadu ma wase, je tiki buka dipuma la mińangadu. (Bbot. 2:7) Jombweye te̱ njo̱m iwo̱ ońola nje di bino̱ ná je Yehova tiki. A weki bato na ka ni dongame̱n o jembilane̱ bede̱mo bao. (Bbot. 1:27) Na nika nde, a wekino̱ moto o mbadi ni peti bwam buka bewekedi bao be̱se̱ o wase, a bola pe̱ biso̱ ná di be̱ne̱ ngińa omo̱ń a wase na byembe.​—Mye. 8:5-9.

6. Njika njo̱m nipe̱pe̱ di be̱nno̱ ni malee̱ ná Yehova a we̱le̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱ tiki e?

⁶ To̱ ombusa Adam ko̱ o bobe, Yehova a bengi te̱ nde we̱le̱ bato ba benama tiki. A we̱le̱ biso̱ tiki o dime̱ne̱ lena a lomno̱ Mun’ao ńa ndolo, Yesu, ka diko̱ti ońola myobe masu. (1 Yohane 4:9, 10) Tongwea na diko̱ti, Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ ba bena ba wedi ońola bobe ba sangono̱ na Adam, nika ńe nde “bate̱m na sim na basite̱m na sim.” (Bebolo 24:15) Eyal’ao e malee̱ ná je mo̱ tiki; to̱ e be̱ nde ná di si be̱n ja la bwam, bekusedi ndongo, to̱ ná di máduna.​—Bebolo 10:34, 35.

7. Njika njo̱m ipe̱pe̱ baboledi ba Yehova ba be̱nno̱ o dube̱ ná be Yehova tiki e?

⁷ Di be̱n njo̱m ipe̱pe̱ o dube̱ ná je Yehova tiki. E̱n ne̱ni di kasino̱ myango ma bwam, na mo̱ a duta biso̱ o mbasanedi mao. (Yohane 6:44) Di botedino̱ sisea be̱be̱ na Yehova, mo̱ pe̱ a sisedi biso̱ be̱be̱. (Yak. 4:8) Yehova a mabolane̱ pe̱ ponda na ngudi o jokwe̱le̱ biso̱, o lee̱le̱ ná je mo̱ tiki. A bi pat’a moto jeno̱ tatan, na pat’a moto di me̱nde̱no̱ be̱. A mako̱kise̱ pe̱ biso̱ ońolana a to̱ndi biso̱. (Min. 3:11, 12) E se̱ mbaki ninde̱ne̱ di be̱nno̱ ná je Yehova tiki e!

8. Ne̱ni byala ba Myenge 18:28-30 beno̱ ná be tukwa mbadi di me̱ne̱no̱ mitakisan masu e?

⁸ Bato bō̱ ba ta nde be̱ne̱ kiṅe̱ David ka bob’a moto, nde a ta a bia ná Yehova a to̱ndi mo̱, a masue̱le̱ pe̱ mo̱. Bia la nika longwane̱ David o we̱lisane̱ bete̱medi bao na mo̱nge̱le̱ ma bwam. (2 Sam. 16:5-7) Niponda di bo̱bino̱, to̱ jeno̱ o lembe̱ mitakisan, Yehova a mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ mambo diwengisan, na buka pe̱ to̱ njika mukidi mwe biso̱ oboso. (Langa Myenge 18:28-30.) Yehova a masue̱le̱ te̱ biso̱, to̱ lambo di titi ná leka biso̱ ná di si bolea mo̱ na muńe̱nge̱. (Rom. 8:31) Jombweye te̱ o njika bete̱medi belalo ba tobotobo di s’angame̱nno̱ dimbea ná Yehova a to̱ndi biso̱, a me̱ne̱ pe̱ biso̱ tiki.

9. Ne̱ni diboa leno̱ ná di tukwa mbadi di me̱ne̱no̱ biso̱me̱ne̱ e?

⁹ Diboa le ná di pungwa biso̱ mo̱nge̱le̱, di bola ná jo̱nge̱le̱ biana di titi pe̱ to̱ moto mweńa. Je ná di taka o mulema ke̱ bane̱  ba me̱ne̱ ná di titi pe̱ ka ne̱ni di tano̱ kwaṅ to̱ ná di nise̱me̱ye̱ nde omo̱ń a bane̱ ná di kuse jongwane̱. To̱ o ponda ńena bane̱ ba si bino̱ ná je o boa, je ná di bwa iso̱n ońolana di titi pe̱ ná di bola mambo ka nje te̱ di tano̱ di bola kwaṅ. O yi ńai a pond’a ndutu, Yehova a membe̱ biso̱. Ne̱ni e?

10. Bupisane̱ Minia 12:25, nje ye ná yongwane̱ biso̱ ke̱ je o boa e?

¹⁰ Niponda jeno̱ boa, “eyal’a muyao” ye ná yembe̱ biso̱. (Langa Minia 12:25.) O Bibe̱l, Yehova a londe̱ jita la byala ba muyao be mo̱nge̱le̱ biso̱ ná je mo̱ tiki to̱ na diboa lasu. (Mye. 31:20; 41:4) Di langi te̱ be byala be tutabe̱le̱ na mudī musangi langa na langa, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o janane̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe mena diboa di mawaneano̱ biso̱.

11. Ne̱ni munasango mō̱ a kusino̱ jongwane̱ la Yehova e?

¹¹ Di kwaleye ońola mitakisan Jorge a kusino̱. Ke̱ a dia eso̱mb’a moto, a kusi diboa la bobe lena di pomane̱ lańe̱, di bola pe̱ mo̱ ná o̱nge̱le̱ ná a titi mweńa. Jorge mo̱ ná: “Na si ta na boṅsane̱ mbame̱ne̱ o lembe̱ mo̱nge̱le̱ diboa di me̱nde̱no̱ wanea mba, to̱ iso̱n miso̱ ma bato ma me̱nde̱no̱ bwese̱ mba. Nika diboa lam di tano̱ nde di benga jamba, na dutedi ne̱ni longe̱ lam di me̱nde̱no̱ tukwa. Na bo ndutu jita, na mba na so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ mba.” Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱ e? Mo̱ ná: “Nika e tano̱ mba ndutu o soke̱ mo̱nge̱le̱ mam o lambo diwo̱ pond’a bwaba, na kusi malea ná na lange nde ngus’a bepasi ba kalat’a Myenge be malee̱ ná Yehova a mombwea baboledi bao. Na ta be̱ na langa be bepasi langa na langa buńa te̱,  na mba na so̱ ná be malo̱ko̱ na jembe̱ pe̱ mba. Na ponda, bato ba botedi je̱ne̱ ná na nińamwe̱le̱ lo̱ son na son. Ba kwali na ná muńe̱nge̱ mam mu membe̱ babo̱. Na so̱ṅtane̱ ná Yehova alabe̱ mika mam! Ongwane̱ mba o tukwa mbadi na tano̱ ne̱ne̱ mbame̱ne̱. Na botedi nde jombwea nje Eyal’ao e makwalano̱ jombwea ne̱ni a me̱ne̱no̱ mba to̱ na diboa.”

12. Nje weno̱ ná o bola ná o kuse jongwane̱ la Yehova ke̱ we o boa e?

¹² Yete̱na we o lembe̱ diboa, be̱ mbaki ná Yehova Loba a bi bete̱medi bo̱ngo̱. So̱so̱me̱ye̱ mo̱ o muka ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea nje ye o po̱ye̱ wa. Denge̱ o mano̱ngo̱ Bibe̱l ango̱ o langa byala ba muyao bena Yehova a tilino̱ oten ońol’ango̱. Langa tobotobo bepasi ba Bibe̱l be malee̱le̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ baboledi bao tiki. Niponda weno̱ bola nika, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná Yehova e muyao na be̱se̱ bena ba maboleye̱ mo̱ na jemea.​—Mye. 84:11.

13. Ne̱ni sango a mbia eno̱ ná e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ yete̱na a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao e?

¹³ Sango a ndabo a mbia te̱ a mapula sombwea mbia mao mambo ma mweńa ma longe̱. Nde dutea te̱ ná munasango mō̱ a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao to̱ná a si bolino̱ bobe to̱ bō̱. A we̱ na ngińa ná a kuse epe̱pe̱ nde a si tongwe̱le̱. O be bete̱medi, nu munasango e ná e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ ka moto nu titi mweńa. Ne̱ni soke̱ la mo̱nge̱le̱ mao o makaki ma Yehova di mongwane̱no̱ mo̱ e?

14. Ońola njika njo̱m Yehova a malondise̱no̱ makaki mao e?

¹⁴ O ponda ye̱se̱, Yehova a malondise̱  makaki mao. (Yos. 21:45; 23:14) A mabola nika ońola njo̱m jita. Ńaboso, nik’e matapa dina lao. Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ jombwea bautu bao ba jemea, a me̱ne̱ na mo̱me̱ne̱ ná e eto̱m o londe̱ di kakane̱. (Mye. 31:2-4) Mbata na nika, Yehova a bi ná di me̱nde̱ bwa ndutu yete̱na a s’ombwedi ba bena be belongi ba mbia mao. A kakane̱ o jombwea biso̱ o mbad’a mudī na ń’eyobo, to̱ lambo di titi ná leka mo̱ o londise̱ di kakane̱!​—Mat. 6:30-33; 24:45.

15. (a) Njika mitakisan kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i lembe̱no̱ e? (b) Njika mbaki Myenge 37:18, 19 mi mabolano̱ e?

¹⁵ Di dutedi te̱ ońola nje Yehova a malondise̱no̱ makaki mao, je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ni ponda di si be̱nno̱ bekusedi ndongo. Jombweye eyembilan a kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso. Ponda mwemba ma Yerusalem mu kusino̱ takise̱ dinde̱ne̱, “be̱se̱ ba ta ba camane̱ . . . o sumo te̱ bamuloloma.” (Bebolo 8:1) Dutea te̱ nje nika e wusano̱ wana. Si be̱ne̱ la bekusedi ndongo! Yen ebe, kriste̱n i bo̱lo̱ne̱ milongi mabu, na bebolo babu. Nde Yehova a si caki babo̱; ba si bo̱lo̱ne̱ pe̱ to̱ muńe̱nge̱ mabu. (Bebolo 8:4; Bon. 13:5, 6; Yak. 1:2, 3) Yehova a sue̱le̱ yi kriste̱n a jemea, a me̱nde̱ pe̱ sue̱le̱ biso̱.​—Langa Myenge 37:18, 19.

16. Nje ye ná e bola ná jo̱nge̱le̱ ná jowe̱ lasu di titi Yehova tiki e?

¹⁶ Niponda bodun bo niso̱lo̱no̱ biso̱ o ńolo, je ná di botea je̱ne̱ ná di si be̱n pe̱ lambo la tobotobo o bola Yehova. Yen ebe nika nde kiṅe̱ David a tano̱ a senga  ke̱ a niduna. (Mye. 71:9) Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ e?

17. Nje eyembilan a Jheri e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁷ Jombweye te̱ nje e po̱yedi munańango mō̱ nu belabe̱ ná Jheri. A ta a belabe̱ o jukea o ndongame̱n a belongedi ońola sabangane̱ la Mandabo ma Janea, nde a si ta a pula wala oten. Mo̱ ná: “Na máduna, ne nde mukusa, na si bi pe̱ to̱ bola to̱ lambo lena le ná longwane̱ o y’ebol’a sabangane̱. Ne nde eco̱ko̱l’a moto.” Bulu bo se̱le̱ na be belongedi, a tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka. Bone̱ bao a po̱ino̱ o Ndabo a Janea, a ta te̱ nde a baise̱ na mo̱me̱ne̱ nga angame̱n be̱ wa na mbale̱. O ni ndongame̱n, mubole̱ ekwali mō̱ a ta a kwala ná bia lasu l’ebolo di buki me̱se̱ le nde ńo̱ngi di be̱nno̱ o jokwabe̱le̱ na Yehova. Jheri mo̱ ná: “Na mba na kwala ná,‘Na bi y’ebolo!’ Na mba na botea jeya ebanja na ta na so̱ṅtane̱ ná Yehova nde e o jalabe̱ muka mam. A ta nde a bola mba mbaki ná na be̱n lambo la mweńa o bola, mo̱ pe̱ a le̱le̱m o jokwe̱le̱ mba!” Jheri ombo te̱ ombusa, mo̱ ná: “O so̱lo̱ lam la ni ndongame̱n na si ta muńe̱nge̱, mulema mu ta mu yuka mba, na ta na ńo̱sea. Nde o busa lam, na ta na be̱ne̱ mbaki na jembame̱, ne̱ne̱ pe̱ mbame̱ne̱ tiki!”

18. Ne̱ni Bibe̱l e malee̱no̱ ná jowe̱ lasu le Yehova tiki to̱ ke̱ di niduna e?

¹⁸ To̱ná jeno̱ duna, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a dia te̱ nde a be̱n ebolo ońol’asu. (Mye. 92:13-16) Yesu okwe̱le̱ biso̱ ná to̱ e be̱ nde ná di titi pe̱ ná di bola ka kwaṅ, to̱ na di si be̱n pe̱ ngudi ndongo, nje ye̱se̱ jeno̱ ná di bola o ebol’a Yehova ye mo̱ tiki. (Lukas 21:2-4) Di soke̱ so̱ nde mo̱nge̱le̱ masu o nje jeno̱ ná di bola. K’eyembilan we ná o kwalea jombwea Yehova, o kane̱ ońola bonaso̱ngo̱, wembe̱ pe̱ bane̱ o tika be̱ jemea. Yehova a me̱ne̱ nde wa ka muboledi mwemba na mo̱, seto̱ ońola nje weno̱ ná o we̱le̱ bola, nde ońola ńo̱ngi o be̱nno̱ o sengane̱ mo̱.​—1 Kor. 3:5-9.

19. Njika mbaki Roma 8: 38, 39 e mabolano̱ biso̱ e?

¹⁹ E se̱ masoma jeno̱ o jowe̱ Yehova, Loba di me̱ne̱ ba bena ba maboleye̱ mo̱ tiki na mbale̱ e! A weki nde biso̱ ná di bole jemea lao, jowe̱ la mbale̱ pe̱ nde di mawane̱ bonam o malonge̱ masu. (Bbī. 4:11) To̱ wase ńe̱ne̱ nde biso̱ ka beco̱ko̱lo̱ ba bato, Yehova a si me̱ne̱ biso̱ nika, a si mabwane̱ pe̱ to̱ biso̱ iso̱n. (Bon. 11:16, 38) Diboa, si be̱ne̱ la bekusedi ndongo, to̱ bodun ba ńo̱si te̱ biso̱, di si dimbea ná to̱ lambo di titi ná di pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Sango asu ńe o mo̱ń.​—Langa Roma 8:38, 39.