Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 2

Belēdi be mawe̱ na “mokwedi Yesu a tano̱ a to̱ndo̱”

Belēdi be mawe̱ na “mokwedi Yesu a tano̱ a to̱ndo̱”

“Ese̱le̱ biso̱ di to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱; ebanja ndolo e wu nde na Loba.”—1 YOHANE 4:7.

MWENGE 105 “Loba e ndolo”

EBONGOLO *

1. Nje ndol’a Loba e mabolano̱ biso̱ e?

ŃAMULOLOMA Yohane a tili ná “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) Ben beye̱me̱ki ba byala be mo̱nge̱le̱ biso̱ mbal’a dibongo po̱: Loba, ńena ńe Tongo a longe̱, e pe̱ nde Tongo a ndolo. Yehova a to̱ndi biso̱! Ndol’ao e mabola biso̱ mbaki, bonam na muńe̱nge̱.

2. Bupisane̱ Mateo 22:37-40, njika byanedi beba be kolo buka be̱se̱ e, ońola nje pe̱ yeno̱ biso̱ ndutu ponda iwo̱ o bupe̱ byanedi be londe̱ beba e?

2 Kriste̱n i si mapo̱so̱ o lee̱le̱ ndolo to̱ ke̱m. Nika ńe nde babo̱ byanedi. (Langa Mateo 22:37-40.) Joko te̱ bia Yehova bwam, ye ná e be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o bupe̱ byanedi baboso. Nika ńe nde ońolana Yehova e ke̱nge̱nge̱; a mombwea pe̱ biso̱ na muyao. Nde ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bupe̱ byanedi be londe̱ beba. Ońola nje e? Ońolana bonasango na bonańango asu—bena babo̱ nde be biso̱ batabata—ba titi ke̱nge̱nge̱. Ponda iwo̱, be ná ba kwalane̱ to̱ bolane̱ biso̱ mambo ma si te̱nge̱n. Yehova a ta a bia ná di me̱nde̱ be̱ne̱ mi mitakisan, ońola nika nde a bolino̱ ná batiledi ba Bibe̱l bō̱ ba tile malea ma tobotobo o jokwe̱le̱ biso̱ ońola nje jangame̱nno̱ leane̱le̱ ndolo na ne̱ni lee̱le̱ mo̱. Mō̱ ńa ba batiledi a ta nde Yohane.—1 Yohane 3:11, 12.

3. Nje Yohane a kikino̱ e?

3 O mambo a tilino̱, Yohane a kiki ná kriste̱n yangame̱n leane̱le̱ ndolo. Ke̱ e o tila myango ma longe̱ la Yesu, Yohane a bolane̱ byala ná “ndolo” na “to̱ndo̱” buka bane̱ batiledi balalo ba Kalat’a Myango ma bwam. Yohane a ta ā bodun ba lambo ka ebwe’a mbu ponda a tilino̱ Kalat’a Myango ma bwam ni bambe̱ dina lao na yine̱ kalati ilalo. Nje a tilino̱ e malee̱ ná ndolo nde ńangame̱n die̱le̱ kriste̱n o me̱se̱ e mabolano̱. (1 Yohane 4:10, 11) Nde nik’e no̱ngi ponda ná Yohane mo̱me̱ne̱ okwe nika.

4. Mo̱ Yohane a lee̱le̱ bane̱ ndolo ponda ye̱se̱ e?

4 Ke̱ e eso̱mb’a moto, Yohane a si ta a lee̱le̱ ndolo ponda ye̱se̱. K’eyembilan, buńa bō̱, Yesu na bokwedi bao ba ta basumwe̱ o Yerusalem wala o Samaria. Na bato ba mundi ma Samaria mō̱ ba banga kasa babo̱. Nje Yohane a bolino̱ e? A puli nde ná wea i we o mo̱ń ná i bumbise̱ baje̱ o mu mundi be̱se̱! (Lukas 9:52-56) Buńa bope̱pe̱, Yohane a si lee̱le̱ bane̱ bamuloloma ndolo. Mo̱ na munańango Yakobo ba lom nde ńango abu o baise̱ Yesu ná a bole babo̱ bepolo ba tobotobo o mbasanedi mao o Janea. Ponda bane̱ bamuloloma ba so̱ṅtane̱no̱ nje Yakobo na Yohane ba bolino̱, ba lingi jita! (Mat. 20:20, 21, 24) Nde to̱ na mawuse̱ ma Yohane me̱se̱, Yesu a ta te̱ nde a to̱ndo̱ mo̱.—Yohane 21:7.

5. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

5 O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ eyembilan Yohane a die̱le̱no̱ biso̱ na mambo a tilino̱ jombwea ndolo. Di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndolo. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea o njika mbad’a tobotobo po̱ sango a mbia eno̱ ná a lee̱le̱ ná a to̱ndi mbia mao.

NDOLO E ME̱NE̱NE̱ O BEBOLO

Yehova a lee̱le̱ biso̱ ndol’ao ninka ná a lom Mun’ao o wase o wo̱ ońol’asu (Ombwa mongo 6-7)

6. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a to̱ndi biso̱ e?

6 Di yo̱ki nde jo̱nge̱le̱ ná, ná di lee̱le̱ bane̱ ndolo jangame̱n nde langwea babo̱ byala ba muyao. Nde ndol’a mbale̱, ńangame̱n pe̱ je̱ne̱ne̱ o bebolo. (Kobisane̱ Yakobo 2:17, 26.) K’eyembilan, Yehova a to̱ndi biso̱. (1 Yohane 4:19) A lee̱le̱ pe̱ ndol’ao tongwea na byala ba bwam be maso̱be̱ o Bibe̱l. (Mye. 25:10; Rom. 8:38, 39) Nde di bi ná Loba a to̱ndi biso̱ seto̱ buka te̱ ońola nje a kwalino̱, nde na ońola nje pe̱ a bolino̱. Yohane a tili ná: “Ndol’a Loba e bīsabe̱ nde biso̱ ninka ná Loba a lom mpo̱m mao ma Muna o wase, ná ońol’ao di be̱ longe̱.” (1 Yohane 4:9) Yehova ese̱le̱ ná Mun’ao a to̱ndino̱ a take a wo̱ pe̱ ońol’asu. (Yohane 3:16) Mo̱ nika e si mabola biso̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ e?

7. Nje Yesu a bolino̱ o lee̱le̱ ná a to̱ndi biso̱ e?

7 Yesu a boli bokwedi bao mbaki ná a to̱ndi babo̱. (Yohane 13:1; 15:15) A lee̱le̱ babo̱ nde na biso̱ pe̱ ndol’ao ńa ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱, seto̱ buka te̱ o byala nde na o bebolo pe̱. A kwali ná: “To̱ moto a si be̱n ndolo ninde̱ne̱ buka nu nu mabole̱ longe̱ lao ońola mako̱m mao.” (Yohane 15:13) Di dutedi te̱ mambo Yehova na Yesu ba boledino̱ biso̱, nje nik’e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

8. Nje 1 Yohane 3:18 e mome̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

8 Di malee̱le̱ ná di to̱ndi Yehova na Yesu ke̱ di masengane̱ babo̱. (Yohane 14:15; 1 Yohane 5:3) Yesu anedi pe̱ biso̱ tobotobo ná di to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. (Yohane 13:34, 35) Di s’angame̱n lee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndolo buka te̱ o byala, nde na o bebolo pe̱. (Langa 1 Yohane 3:18.) Nje jeno̱ ná di bola tobotobo o lee̱ ná di to̱ndi babo̱ e?

TO̱NDO̱ BONASO̱NGO̱ NA BONAŃO̱NGO̱

9. Nje ndolo e tute̱le̱no̱ Yohane o bola e?

9 Yohane a wusa ja na sango ao, alane̱ ebol’ao ya musombo oboso ná a sombwe mo̱ni. Nde a po̱si nde o bolane̱ longe̱ lao o jongwane̱ bape̱pe̱ o jokwa mbale̱ jombwea Yehova na Yesu. Di longe̱ Yohane a po̱sino̱ di si ta to̱ son a bu. A takisabe̱ ońol’eyal’a Loba, la su la ebwe’a mbu yaboso pe̱, ke̱ a máduna, a ta a lomabe̱ o mbumwa. (Bebolo 3:1; 4:1-3; 5:18; Bbī. 1:9) To̱ ponda a tano̱ o beboa ońola mboṅ a tano̱ a bola ońola Yesu, Yohane a lee̱le̱ te̱ nde ná a ta o̱nge̱le̱ bane̱. K’eyembilan, ke̱ e o eyond’a Patmos, a tili je̱ne̱ a kusino̱ na mo̱ a lomea mo̱ myemba ná mi bie mambo “ma me̱nde̱ bolane̱ ombusa son a ponda.” (Bbī. 1:1) Yen ebe ombusa mo̱ busa o beboa o eyond’a Patmos, nde Yohane a tilino̱ Kalat’a Myango ma bwam ni bambe̱ dina lao, ni malangwe̱ longe̱ la Yesu n’ebol’ao ya dikalo. A tila pe̱ kalati ilalo o bwam ba jembe̱ bonasango na bonańango. Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Yohane o mbadi a bolane̱no̱ longe̱ lao e?

10. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱ ná o to̱ndi bato e?

10 We ná o lee̱ ná o to̱ndi bato tongwea na ne̱ni o mapo̱so̱no̱ o bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱. Was’a Satan e mapula ná o bolane̱ pond’ango̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ ońola wame̱ne̱, o wasa mo̱ni to̱ o wasa busa dina. Nde o wase ńe̱se̱, bate̱ dikalo la Janea ba mabolane̱ pond’abu o te̱ dikalo la myango ma bwam na jongwane̱ bato o sisea Yehova be̱be̱. Bō̱ be nde bate̱ dikalo ba pond’a mususu.

Tongwea na bebolo basu nde di malee̱le̱no̱ bonasango na bonańango asu name̱ne̱ pe̱ na mbia masu ná di to̱ndi babo̱ (Ombwa mongo 11, 17) *

11. Ne̱ni jita la bate̱ dikalo ba malee̱no̱ ná ba to̱ndi Yehova na bonasango abu pe̱ e?

11 Ná ba sombweye babo̱me̱ne̱ na mbia mabu, kriste̱n jita ye eto̱m o bola ebolo pond’a mususu. Nde to̱ na nika, ban bate̱ dikalo ba jemea ba masue̱le̱ bebokedi ba Loba o ńabu ngudi. K’eyembilan, bō̱ ba mawana jongwane̱ o pond’a mbeu a ńolo, bane̱ ba masue̱le̱ ebol’a longa, babo̱ be̱se̱ pe̱ ba mabola mabea ońola ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱. Ba mabola nde man me̱se̱ ońolana ba to̱ndi Loba na bonasango abu. Woki te̱, di malee̱le̱ ná di to̱ndi bonasango na bonańango asu ke̱ di mukea o ndongame̱n na no̱ngo̱ pe̱ dongo oten. To̱ e be̱ nde ná di wo̱li, di mukea te̱ nde o ndongame̱n. To̱ bo̱ngo̱ bo be̱ nde biso̱ oteten, di mabola te̱ nde malabe̱. To̱ di be̱ne̱ nde masu mitakisan, di membe̱ te̱ nde bane̱ oboso na ombusa ndongame̱n. (Bon. 10:24, 25) Di mabwane̱ ebol’a bonasango na bonańango asu muńe̱nge̱ jita!

12. O njika mbadi nipe̱pe̱ Yohane a lee̱le̱no̱ bonasango na bonańango ndolo e?

12 Yohane a lee̱ ná a to̱ndi bonasango na bonańango ao seto̱ buka te̱ na byala ba musesako, nde na mome̱le̱ pe̱ a bolino̱ babo̱. K’eyembilan, o maleta mao, Yohane a sesi bonasango na bonańango ao ońola dube̱ labu na bebolo babu ba bwam, nde ome̱le̱ pe̱ babo̱ na iwiye̱ jombwea bobe. (1 Yohane 1:8–2:1) Biso̱ pe̱ jangame̱n sesa bonasango na bonańango asu ońola mambo ma bwam ba mabolano̱. Nde yete̱na mō̱ a botedi o be̱ne̱ ede̱mo a bobe, je ná di lee̱le̱ mo̱ ndolo, di langwea mo̱ mbale̱ na muyao. E mapula ngiń’a mulema o bola diko̱m malea, nde Bibe̱l e makwala ná mako̱m ma mbale̱ ma mabolane̱le̱ malea.—Min. 27:17.

13. Nje di s’angame̱nno̱ bola e?

13 Ponda iwo̱, di si mabola mambo mō̱ o lee̱le̱ bonasango na bonańango asu ná di to̱ndi babo̱. K’eyembilan, di si mapomane̱ linga ke̱ ba kwali mambo mō̱. Jombweye te̱ nje e tombi la su la longe̱ la Yesu o wase. A langwedi bokwedi bao ná ba mapula te̱ be̱ne̱ longe̱ bangame̱n da ńam’ao na ńo̱ pe̱ maya mao. (Yohane 6:53-57) Be byala be takise̱ jita la bokwedi, na babo̱ ba caka mo̱—nde mako̱m mao ma mbale̱ ka Yohane ma si pandi na mo̱. Ma lee̱le̱ jemea, ma benga ja na mo̱. Ba si so̱ṅtane̱ nje Yesu a kwalino̱, yen ebe nika e ńakisane̱ pe̱ babo̱. Nde ma mako̱m ma jemea ma Yesu ma si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná nje a kwalino̱ e ta bobe; ma si lingi pe̱ to̱. O diwengisan, ba ta ba lakisane̱ mo̱, ońolana ba ta ba bia ná a mato̱po̱ nde mbale̱. (Yohane 6:60, 66-69) Ye mweńa jita ná di si pomane̱ linga ke̱ diko̱m lasu di kwali lambo! Nde o diwengisan, di bole mo̱ epolo ná a tele̱ye̱ nje eno̱ pula kwala.—Min. 18:13; Mul. 7:9.

14. Ońola nje di s’angame̱nno̱ singe̱ bonasango asu e?

14 Yohane ome̱le̱ pe̱ biso̱ ná di si singe̱ bonasango na bonańango asu. Di si bupe̱ te̱ ma malea, ke̱ je nde tindea Satan epolo ná a bolane̱ biso̱. (1 Yohane 2:11; 3:15) Nik’e po̱yedi bō̱ o su la ebwe’a mbu yaboso P.A. Satan a ta a bola me̱se̱ ná a we̱le̱ bosinga na jabane̱ oteten a tumba la Loba. Niponda Yohane a tilino̱ maleta mao, bato bena ba ta ba be̱ne̱ mulemlem a edī a Satan ba ta ba máso̱lo̱ o mwemba. K’eyembilan, o mwemba mō̱ Diotrefe a ta a wana jabane̱ dinde̱ne̱. (3 Yohane 9, 10) A si ta a lee̱le̱ ba bena ba ta ba lomabe̱ na dibe̱le̱ di madiele̱ edube. A keki na mo̱me̱ne̱ busise̱ o mwemba ba bena ba ta ba kasa bonasango a si tano̱ a to̱ndo̱. E se̱ kumba e! O nin we̱nge̱ pe̱, Satan a dia a mabola me̱se̱ ná a wane diwanje̱ oteten a baboledi ba Loba. Di s’ese̱le̱ to̱ buńa ná bosinga bo pandise̱ biso̱ na bonasango asu.

TO̱NDO̱ MBIA MO̱NGO̱

Yesu a bake̱ ńango o mā ma Yohane, ná ombweye mo̱ o mbad’eyobo na o mbad’a mudī. Basango ba mbia we̱nge̱ bangame̱n jombwea ńo̱ng’a belongi babu ba mbia (Ombwa mongo 15-16)

15. Nje Sango a mbia a s’angame̱nno̱ dimbea e?

15 Mbadi po̱ ńa mweńa sango a mbia a malee̱no̱ ná a to̱ndi mbia mao, ńe nde ke̱ a mombwea mo̱. (1 Tim. 5:8) Nde a s’angame̱n dimbea ná, mambo m’eyobo ma si malonde̱ ńo̱ng’a mudī ńa mbia mao. (Mat. 5:3) Maka eyembilan Yesu a die̱le̱no̱ basango ba mbia. Bupisane̱ myango ma Yohane, to̱ ni ponda Yesu a tano̱ a wo̱ o ebongo a konjo, o̱nge̱le̱ mbia mao. Yohane a ta a te̱me̱ be̱be̱ na Maria, ńango a Yesu, o wuma Yesu a bwabe̱no̱. Toná Yesu a tano̱ a niwo̱, a bake̱ ńango o mā ma Yohane. (Yohane 19:26, 27) Yesu a ta a be̱ne̱ bonańango bena ba wusa bongwe̱ Maria, nde e me̱ne̱ne̱ ná to̱ mō̱ ńabu a si ta a mábe̱ mokwed’ao o ni ponda. Yesu a ta a pula be̱ mbaki ná Maria a me̱nde̱ be̱ne̱ nje ye̱se̱ e mapule̱ mo̱ o mbad’eyobo na o mbad’a mudī.

16. Njika m’bē̱ Yohane a tano̱ a be̱ne̱ e?

16 Yohane a ta a be̱ne̱ m’bē̱ jita. Ka mō̱ ńa bamuloloma, a ta angame̱n be̱ ko̱di o ebol’a dikalo. Yen ebe a ta pe̱ nde mome nu bai, e ta so̱ e pula ná ombweye ńo̱ng’a mbia mao o mbad’eyobo na o mbad’a mudī o mulemlem ma ponda. (1 Kor. 9:5) Nje nika e mokwe̱le̱no̱ basango ba mbia we̱nge̱ e ?

17. Ońola nje yeno̱ mweńa ná sango a mbia ombweye mbia mao o mbad’a mudī e?

17 Munasango ńe sango a mbia e ná a be̱ne̱ m’bē̱ jita me mweńa. K’eyembilan, angame̱n bola ebolo na ngińa o wum’ao y’ebolo ná bedangwedi bao be sese Yehova. (Efe. 6:5, 6; Tito 2:9, 10) E pe̱ ná a be̱ne̱ m’bē̱ o mwemba, k’eyembilan angame̱n jembe̱ na jombwea pe̱ bonasango na bonańango, angame̱n pe̱ be̱ ko̱di o ebol’a dikalo. Nde o mulemlem ma ponda pe̱, angame̱n jokwa Bibe̱l na munj’ao na bana babu. Ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ miwe̱n a mapo̱ngo̱no̱ o jombwea babo̱ o mbad’a mudī na o mbad’eyobo.—Efe. 5:28, 29; 6:4.

“BIŃO̱ JA O NDOL’AM”

18. Njika mbaki Yohane a tano̱ a be̱ne̱ e?

18 Yohane indi longe̱, a kusa pe̱ mambo jita. A lembe̱ ńai na ńai a mitakisan mi wusa bo̱bise̱ dube̱ lao. Nde a boli me̱se̱ ná a bupe̱ byanedi ba Yesu, ka ben ba to̱ndo̱ bonasango na bonańango. Nik’e boli Yohane mbaki ná Yehova na Yesu ba to̱ndi mo̱, ba me̱nde̱ pe̱ bola mo̱ ngińa o buka to̱ njika mitakisan. (Yohane 14:15-17; 15:10; 1 Yohane 4:16) Satan na was’ao ba si wusa jeka Yohane ná a to̱nde bonasango, a lee̱le̱ pe̱ babo̱ ni ndolo o byala na o bebolo.

19. Nje 1 Yohane 4:7 e mome̱le̱no̱ biso̱ o bola e, ońola nje pe̱ e?

19 Kapo̱ ka Yohane, je nde o wase ni madiabe̱le̱ na Satan, nu si to̱ndi bato. (1 Yohane 3:1, 10) Ńo̱ng’ao ńe nde ná di si to̱ndo̱ pe̱ bonasango na bonańango asu, nde a titi ná a tongwe̱le̱ o sumo te̱ ke̱ di boli mo̱ epolo. Di no̱nge so̱ bedomsedi o to̱ndo̱ bonasango na bonańango asu, o lee̱le̱ babo̱ ni ndolo o byala ná o bebolo basu. Na nika nde di me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ o be̱ elong’a mbia ma Yehova, nde di be̱ pe̱ bonam o longe̱.—Langa 1 Yohane 4:7.

MWENGE 88 Lee̱le̱ mba mangea mo̱ngo̱

^ par. 5 Ńamuloloma Yohane a biane̱ ka “mokwedi Yesu a tano̱ a to̱ndo̱.” (Yohane 21:7) To̱ná a tano̱ a dia eso̱mb’a moto, a ta a be̱ne̱ jita la bede̱mo ba bwam. Mimbu jita ombusa ponda, Yehova a bolane̱ mo̱ o tila mambo jita jombwea ndolo. O din jokwa di me̱nde̱ kwalea mambo mō̱ Yohane a tilino̱ na nje eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱.

^ par. 59 BETELEDI BA DUTA: Sango a mbia mō̱ nu walame̱n jita e o wana jongwane̱ ombusa mbeu a ńolo, e o bola mabea o sue̱le̱ ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱, a bele̱ pe̱ bape̱pe̱ o no̱ngo̱ dongo o jowe̱ labu la ndabo a mbia mwemba na munj’ao na bana babu.